Neposluh za obrobje mesta je stalnica

Pogovor / Pavel Vidoni, predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta

Stanje v naseljih na obrobju Občine Trst se v letih pravzaprav ni veliko spremenilo. Še vedno je za težave teh predelov občine premalo posluha in občinska uprava skrbi zgolj za središče mesta v zalivu. Prebivalstvo na Krasu se tako večno spopada z vrsto perečih vprašanj. Nekaj smo jih analizirali s predsednikom zahodnokraškega rajonskega sveta Pavlom Vidonijem.

Pred nekaj več kot enim letom sva se nazadnje pogovarjala, stanje v zahodnokraškem rajonu se ni spremenilo …

Ne, nasprotno, seznam odprtih vprašanj se daljša. Neposluh za obrobje mesta je stalnica. Občinska uprava znova dokazuje, da je posamezni rajonski sveti in stvarnosti izven mestnega središča ne zanimajo. To vidijo prebivalci, ki opazijo, da ni dovolj skrbi za območje, predvsem za infrastrukturo oz. ceste, promet, povezave, storitve itd., in tudi mi svetniki rajonskih svetov, ko vabimo na pogovore posamezne odbornike, a se na naša vabila ali vprašanja sploh ne odzivajo.

Kako si razlagaš tak odnos?

Mislim, da več dejavnikov vpliva na to ravnodušnost. Večina, ki je danes na občini, ima v teh predelih nižjo podporo, tudi koncentracija prebivalstva je bistveno večja v mestnem središču, zato so tudi javna dela in različni posegi bolje opazni in imajo večji odmev v medijih in med volivci.

Mi za vsako najmanjšo prošnjo za poseg izgubimo veliko časa z birokracijo in nazadnje se zgodi, da niti ne dosežemo želenega rezultata. Politične volje za izboljšanje pogojev in vizije razvoja izven mestnega središča ni. Dovolj je, da pogledamo občinski proračun, in vidimo, da so sredstva, namenjena za naš predel mesta, porazna. Imamo več objektov, ki bi lahko ponovno zaživeli tudi v drugih oblikah, npr. kot dom za ostarele ali ambulanta družinskega zdravnika ipd. Ne govorimo o milijonskih investicijah, a dokler ni politične volje, je naše območje zamrznjeno.

Omenil si gostoto prebivalstva. Ali občina upošteva, da se ljudje spet selijo iz mesta? Kaj pa povečanje turizma?

Zgleda, da tudi taki pokazatelji ne pomagajo. Res je, predvsem starejši zapuščajo kaotično središče mesta, turizem pa se kaže v intenzivnem prometu na naših cestah. Vsaj zanje bi lahko bolje poskrbeli. Dve leti so popravljali usad na Furlanski cesti, ki so jo ljudje z vseh koncev uporabljali vsak dan. Tudi eko turizem se je močno razvil. Turisti in domačini veliko hodijo peš in s kolesi, radi izvajajo dejavnosti na odprtem oz. raziskujejo skrite kotičke in zanimivosti Krasa. Nimamo pa primerno urejenih cest, pločnikov in stez. Stopnišča, ki vodijo na naše plaže, so v slabem stanju in zanemarjena, odgovor občinskih predstavnikov na prošnjo za njihovo popravilo je bil negativen. Vse to je velika škoda za območje.

Če hočemo ustvarjati ekonomijo prostora, da se malo dvigne kakovost življenja, nivo ponudbe in se ustvarijo nova delovna mesta tudi na našem koncu, je treba nekaj investirati. Edina investicija je bila sanacija kontovelske mlake, in še to delo so opravili zelo površno. Najslabše je opazovati brezbrižnost nekdanjih rajonskih svetovalcev, ki so danes občinski svetniki. Od nekdaj so kritizirali delovanje občine, danes, ko so tam, so vse pozabili in se obnašajo ravno tako kot tisti, do katerih so bili kritični. 

V Trstu je migrantsko vprašanje zelo pereče, tudi na vašem koncu …

Ja, pred kratkim smo uradno zvedeli, da bo postavljen objekt za sprejem migrantov na Božjem polju. V rajonskem svetu sploh ne nasprotujemo migrantov, nasprotno, dobro se zavedamo problematike. Želimo pa si, da bi bile poteze narejene z določeno logiko in doslednostjo. Do zdaj je bilo v zasebni strukturi, ki se nahaja v neposredni bližini na Božjem polju, 50 mladoletnikov. Temu številu se bo pridružilo več kot 100 drugih migrantov. Treba je pomisliti, kako to vpliva na določen prostor, saj se ti ljudje podnevi premikajo tako kot mi. Javna razsvetljava je na tistem koncu nezadostna, pločnikov ponekod ni ali so napol podrti. To je zelo nevarno tako za pešce kot za voznike. Prav tako ni dovolj zabojev za smeti niti sanitarij. Avtobusne povezave je treba povečati, saj mesta na avtobusu ne zadostujejo, predvsem v jutranjih urah. To so odprta vprašanja, ki zahtevajo hitro obravnavo.

Odziv občine je nezadosten torej …

Komunikacija z rajoni je slaba. Zelo sporno je tudi to, da smo rajonski svetovalci za vse problematike, morebitne odločitve in posege zvedeli iz medijev. To ni normalno. Zdaj se pripravlja nov pravilnik glede rajonskih svetov, zaenkrat je le osnutek, upamo, da bo spremenil stanje rajonskih svetov na bolje.