Neomajna moč prijateljstva

Piše: IK

Sedma Pravljična urica v Feiglovi knjižnici

Na zadnjo Pravljično urico iz jesenskega niza otroških srečanj v goriški Feiglovi knjižnici je 29. novembra 2021 prihitelo nad 30 otrok, zlasti predšolskih malčkov, ki so tudi tokrat spremljali razgibano pripovedovanje Vesne Tomsič. Iz privlačne slikanice Ko najdeš pravega prijatelja, ki jo je napisala Hortense Ullrich, v slovenščino pa prelila Petra Piber, je Tomsičeva z interpretativno veščino razvijala pripoved, potem ko so zacingljali drobni zvončki, ki naznanjajo prehod v pravljični svet. Protagonist pravljične vsebine je bil gospod Nosko – tako mu je bilo ime, ker je imel kar dolg, na konici zavihan nos. Nosko je bil žalosten, ker ni imel nobenega prijatelja. To pa tudi zato, ker si je domovanje uredil na drevesu, in sicer posebnem, “potujočem”: vsako noč se je premikalo, tako da je bilo nenehno v drugem kraju. Nekoč si je Nosko domislil, da ima v krošnji drevesa še eno sobico, ki bi jo lahko dal v podnajem. Zato je začel iskati podnajemnika, nekoga, ki bi znal leteti. Sam je namreč imel poseben šal, s katerim je poletel daleč v višave, kamor so ga odnesle želje. Neko jutro se je drevo ustavilo pri hrastu in tam je bila jata vran. Nosko jih je vprašal, ali bi katera izmed njih želela biti njegova podnajemnica. A žal se mu ni hotela nobena pridružiti. Takrat pa je zagledal majhno vrano, ki je vneto brala knjigo; spoprijateljil se je z njo in jo povabil k sebi na drevo. Lepo sta se ujemala, dokler se nista sporekla. Vrana je odšla od njega, on pa je bil zelo žalosten, ker je izgubil dobro prijateljico, ki je znala tudi odlično brati. Jokal je ob misli, da je tako sam, a vse se je srečno izteklo, ko se je odločil, da bo vrano spet poiskal. Ko jo je vendarle našel, je tudi ona jokala; nihče se ni hotel družiti z njo, ker ni znala leteti. Čeprav je izvedel bridko resnico, jo je spet povabil k sebi in ji izdelal polžaste stopničke, da je lahko priskakljala v svojo sobico. Vsak dan pa sta z Noskovim čarobnim šalom letela visoko, mala vrana pa mu je vsak večer prebirala pravljico. Bila sta izjemna prijatelja.

Mali poslušalci so ob tej s čustvi prepojeni pravljici spoznali, da je prijateljstvo res velik zaklad, ki se ga ne da nadomestiti z ničimer. Tudi tokrat so poleg svetlega sporočila malčki spoznali nekaj novih besed in tako dodali nekaj kamenčkov v svoj besedni mozaik, da bo postal zmeraj bolj pisan. Pri knjižničarkah so si izposodili barvite slikanice, da bi jih doma prelistavali in radostno vstopali v neskončni svet domišljije, kjer se dogaja marsikaj, kar je v resničnem svetu nemogoče. 

Pravljične urice si bodo v prazničnem decembrskem vzdužju privoščile malo oddiha, razigrano pa se bodo vrnile med ljube malčke 17. januarja 2022, ko se bo novo leto že smehljajo na obzorju.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme