Tržaška

Neočiščena preteklost determinira sedanjost

Neočiščena preteklost determinira sedanjost

Piše Metka Šinigoj: Ponedeljkov večer DSI / Gosta Barbara in Jan Zobec

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec imata za sabo že dolgo izkušenj in sta o stanju pravosodja, demokraciji ter vplivu, ki ga ima totalitarni režim na današnjo družbo, že večkrat javno spregovorila. Tokrat sta bila gosta Društva slovenskih izobražencev.
Jan Zobec je strokovnjak za civilno pravo. Služboval je v Ljubljani in Kopru, leta 2003 postal vrhovni sodnik, od leta 2008 do 2017 ustavni sodnik, nato pa se je vrnil na civilni oddelek Vrhovnega sodišča. Barbara Zobec pa je strokovnjakinja za kazensko pravo. Bila je zaposlena na temeljnem, okrožnem in višjem sodišču, od leta 2002 pa je vrhovna sodnica na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča.
Najprej se je Jan Zobec zahvalil za gostoljubnost v čudovitem Trstu, ki je slovenski ponos, in dodal, da slovensko sodstvo žal to ni … V vsaki družbi je sodstvo imunski sistem, ki nevtralizira vse konflikte in jih mora rešiti tako, da prinaša mir, ker družba lahko samo tako napreduje. Dejal je, da Slovenija v zgodovini ni imela priložnosti užiti demokracije, zlasti ne vladavine prava. Avstro-Ogrska je bila pravna država; spoštovala je pravo, vendar je to delovalo absolutistično, ni bila ustavna demokracija. V Jugoslaviji je bila ustava vsiljena, po vojni pa je bilo še slabše, saj so bile v totalitarizmu človekove pravice sistematično kršene in so živeli v diktaturi proletariata. Slovenski narod torej nima vrednote ustavne demokracije do osamosvojitve, ko so se začeli na novo učiti. Temeljni problem Slovenije je, da večina prebivalstva tega ni mogla tako hitro ponotranjiti, ker ni imela zunanje podpore. Kdor je hudo kršil človekove pravice v prejšnjem režimu, se je vseeno prebil na sam vrh in jih spet kršil. Vprašanje je, kako globoke rane so pustili totalitarizmi na nacionalnem telesu …
Barbara Zobec je v Peterlinovi dvorani povedala, da je bilo stanje boljše v drugi polovici osemdesetih letih, ko ni bilo političnih delitev, saj če se je hotela Udba koga rešiti, ni tega delala preko sodišča, temveč na drugačne načine. Kar pa se je presojalo, je bilo skladno z zakonom. Tako Barbara kot Jan sta vpletena v postopke, ki so se postavili po robu pojavom iz polpretekle zgodovine. Vsak je izpostavil nekaj primerov iz svoje prakse. Barbara je dejala, da imamo veliko srečo, da smo v Evropski uniji, ker se postopki ne ustavijo v Sloveniji, temveč se ustavno sodišče zaveda, da je nekdo nad njimi. Spomnila se je prvega srečanja s tovrstnimi procesi, in sicer na “logaško klavnico”, ko so novinarji v obdobju komunizma pisali o povojnih pobojih v Logatcu in o tem, da je komandant mesta natikal domobrance na kline v klavnici. Ker je bil še živ, jih je tožil. Novinarji so šli v dokaz resnice in predlagali zaslišanje prič. Novinarji so bili oproščeni, zadeva pa potrjena. Huda reč je bila za Barbaro Zobec tudi zadeva Uhrnik. Obsojen je bil za umor sovaščana v nekem majhnem dolenjskem kraju. Bil je delavec v tovarni v Nemčiji, žena in otroka pa so ostali doma. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

06.12.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!