“Nekateri v bruseljskem mehurčku nimajo stika s terenom”
KCLB / Franc Bogovič gost Srečanja pod lipami
Čas, ko je evropska politika pod udarom, ko kmetje s traktorji zapirajo ceste in zasedajo trge evropskih prestolnic, ko so jih t. i. green deal, uredba o pesticidih in pritisk na cene kmetijskih proizvodov pripeljali do obupa, je povsem primeren za pogovor o evropski politiki prehrane. Prav zato so Krožek Anton Gregorčič, Skupnost družin Sončnica in Kulturni center Lojze Bratuž povabili v petek, 9. februarja, na Srečanje pod lipami uglednega gosta, evropskega poslanca, poslanca v Državnem zboru RS, agronoma, podjetnika in štiri mandate župana Občine Krško Franca Bogoviča. Z njim se je o potrebi po temeljitem premisleku v smeri zagotovitve prehranske varnosti v Evropi pogovarjal novinar Julijan Čavdek.
Stanje se je na področju kmetijstva zelo zaostrilo. Bogovič je bil že lani med protestniki proti uredbam, ki jih je predlagala Evropska komisija, saj kot sadjar in podjetnik prepoznava njihove kritičnosti in razlog za take škodljive izbire vidi v tem, da so bruseljski uradniki in politiki daleč od ljudi in jim ne znajo prisluhniti. “Nekateri so v bruseljskem mehurčku že predolgo in nimajo stika s terenom.” Na področju kmetijstva iz prve roke opaža cenovni pritisk, ki ga kmetje občutijo, saj le četrtina končne cene proizvoda pripada kmetu.
Beseda je na večeru tekla tudi o kakovosti hrane v državah EU. “Znano je, da jemo v Evropi najboljšo hrano,” je dejal Bogovič, ki pa je mnenja, da so med posameznimi državami razlike, vezane predvsem na prehransko tradicijo – industrijska hrana je marsikje popolnoma preplavila police trgovin. Gost je spregovoril tudi o različnih vrstah živinoreje, ki je v državah bolj ali manj intenzivna, in o smernicah o uporabi pesticidov, ki niso poenotene. Evropa zahteva spoštovanje določenih zelo visokih standardov kakovosti. Po eni strani tudi spodbuja označbe kakovosti, po drugi pa slednje nimajo pravega mesta v trgovinski verigi in “zlorabe ter malverzacije so še vedno prisotne”. “Evropske hrane, pridelane na evropskih tleh s strani evropskih prebivalcev, se ne bi bal,” je dejal gost večera, obenem je tudi priznal, da kakovost uvoženih proizvodov večkrat sploh ni primerljiva s tisto domačih proizvodov.
V Evropskem parlamentu je Franc Bogovič v odboru za kmetijstvo. S certificiranjem izbrane kakovosti spodbujajo določen način pridelovanja in v glavnem so vsi ukrepi skupne kmetijske politike namenjeni povezovanju na skupnem evropskem trgu, žal pa imajo zadnjo besedo še vedno velike trgovinske verige, ki obvladajo velik delež trga. Bogovič je prepričan, da bo morala EU na dolgi rok sprejeti odločnejše ukrepe o prehranski samooskrbi, veliko pa lahko naredijo tudi potrošniki z raznimi pritiski in spremembo osebnih prehrambnih in kupnih navad – “na tržišču mora biti prostor tudi za kmeta!”
Franc Bogovič je spregovoril tudi o pritisku držav članic oz. drugačni politični moči posameznih evropskih držav, dejal je, da se nacionalni interesi zelo kažejo, prisotni pa so tudi močni lobistični vzvodi. Govoril je tudi o žuželkah in sintetičnem mesu v človeški prehrani. Po njegovih besedah evropski krmi primanjkuje beljakovinske komponente, ki jo morajo kmetje vsekakor uvažati, žuželke pa bi bile dober nadomestek. Glede sintetičnega mesa je dejal, da se bodo s tehnološkim razvojem verjetno cene znižale, sam pa na krožniku bolj ceni kakovostno domače meso; vsekakor Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (Fao) podpira zmernost in vsejedost, manj mesa in več sadja in zelenjave.
Gost je nazadnje dodal, da je tudi slovenska hrana zelo kakovostna, problem pa je v cenah, saj je lokalna hrana butična in večkrat dražja, in v tem, da je v nekaterih panogah obsojena na uvoz. Mladi slovenski kmetje uvajajo nove tehnologije, verjamejo v trajnostni razvoj z okoljskega vidika tudi na kmetijskem področju, “v tej smeri ne more komisar v Bruslju odločati, doma se moramo zmeniti in podpreti ukrepe za dosego naših ciljev”.