Nebesa pod Sabotinom

Piše: Davorin Devetak Fotografije: Irena Princi

Štmaver / Brezčasna galerija

Sošolka iz goriškega klasičnega liceja Primož Trubar Irena Princi veseli vse tiste, ki ji sledimo na WhatsAppu, tako rekoč vse leto s krasnimi fotoposnetki iz svojih malih nebes pod Sabotinom. Slika, ki je tu objavljena, je fantastična s svojo edinstveno kompozicijo, ki jo dajeta naravno in človeško oko.

Za razliko od črno-belih mojstrovin denimo Ansela Adamsa je rahla diagonala z zrelo rumenim cvetom, tigrastim metuljem in šele odpirajočim se popkom iste rastline – turškega nageljna, v italijanščini Tagete oz. Calendula messicana in v znanstveni latinščini Tagetes patula, po domače turkiča – izrazito dinamična. V navideznem tihožitju se živopisane barve med mrežasto igro praprotja gosposko in “efemerno”, kot muha enodnevnica, bohotijo pred nami. Čudovit makro, zato sem vprašal Ireno, ali lahko to objavimo v Novem glasu.

Ne vem, ali je to umetnost, tista tradicionalna, kot jo pojmujemo iz srednjeveških cerkva, muzejev, galerij, sodobnih multimedijskih “dogodkov” ali podob s spleta. Irenina slika se me je globoko dotaknila in mislim si, kako je srečna, da se lahko skozi vse letne čase posveča tej animirani, pravzaprav animistični in magični brezčasni galeriji.

Nadaljujem kar z njenimi finimi in pristnimi besedami: “Turkiči cvetejo celo poletje do pozne jeseni, barve so od rumene do oranžne do skoraj temno rdeče. Niso zahtevne rastline, ampak pogled nanje vedno razveseli srce. Vrt sem začela urejati in gojiti tri leta nazaj, ko sem šla v penzijo. Imeti svoj in lepo urejen ,giardin‘ so bile moje sanje, odkar pomnim. Počasi se mi te sanje uresničujejo. Najprej sem s pomočjo sina Sebàstiana in moža Danota očistila zapuščeno zemljišče za hišo, približno dva tisoč kvadratnih metrov, potem sem izoblikovala gredice s sabotinskim kamenjem in nazadnje sadila in sejala. Se še vedno učim, ker v naši zemlji ne raste prav vse, kar bi si želela.

V tem času cvetejo dalije (Dalie, Dahlia, po domače džoržine), cinije (Zinnie, Zinnia elegans), astre (Astre/Astre settembrine, Aster), ciklame (Ciclamini, Cyclamen), petelinova roža (Celosia/Cresta di gallo, Celosia argentea), mehiške marjetice (Cosmo/Margherita messicana, Cosmos sulphureus), vodenke (Lisette, Impatiens), verbene (v vseh jezikih), jesenski krokus (Colchico autunnale, Colchicum autumnale), nočne lepotice (Bella di notte, Mirabilis jalapa) in še kaj bi se našlo.

Imam tudi skalnjak, v katerem rastejo različne okrasne trave, kaktusi in zelišča. Kmalu bodo cvetele krizanteme. Pravzaprav imam cvetje čez vse leto, od zvončkov in trobentic do šmarnic in lilij, od vrtnic do nageljčkov, od rododendronov in azalej do iberis v polni zimi.”

Naj povem, da je Irena 40 let delala v Kmečki banki in Čedajski banki v Gorici. Ko je začela, ni še bilo računalnikov, ko je končala, je bilo vse delo vodeno računalniško. Od menjalnice, kjer se je pisalo ročno, do portfelja, menic, tajništva, dediščin in posojil, zlasti kmečkih, za zasebnike in podjetja, vedno v stiku z ljudmi: zato je kar poznana. Dejavna je bila tudi kot pevka v Štmavru in goriškem zboru Lojze Bratuž, sodelovala je pri uspešnih pustnih povorkah društva Sabotin (pri šivanju pustnih oblek) in izdelovanju jaslic.

Kot vedo vse ljubiteljice in ljubitelji rož in vrtnarstva, je čisto blizu Ireninega vrta v Štmavru bogat in edinstven Giardino Viatori, vrt ugledne goriške pekarske družine slovenskih korenin iz Pevme, in ta je zgodba zase. Spletna stran: www.giardinoviatori.it.

Ni kaj dodati: v obeh primerih gre za najlepšo lepoto, ki jo ustvarja sozvočje Narave, Boga in Človeka.

 

Na fotografiji: Metulj na Turškem nageljnu

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme