Ne samo besede, ampak konkretna dejanja

Piše:

Tretja deželna konferenca o varstvu slovenske jezikovne manjšine

Pokazati napotke in smernice deželni upravi in izhajati iz točk oz. vprašanj zadnje konference iz leta 2017, predvsem tistih, ki niso bile uresničene. Konferenca ni predavanje, ampak forum, s katerim želimo razumeti, kaj deluje in kaj ne oz. kako je apliciran zaščitni zakon, kje so glavne kritičnosti in kako ukrepati, da bi bila slovenska narodna skupnost v Italiji pravično zaščitena in ovrednotena, saj so jezikovne skupnosti dragocene za naše območje in tudi eden izmed razlogov, da smo dežela s posebnim statutom, je v uvodu tiskovne konference v četrtek, 4. novembra 2021, povedal deželni svetnik SSk Igor Gabrovec.

Tretja deželna konferenca o varstvu slovenske jezikovne manjšine bo potekala v petek, 12., in petek 19. novembra 2021, v dvorani deželnega sveta, saj je ta največji prostor na razpolago in tudi tisti, ki ima najbolj primerno tehnologijo za simultano prevajanje in predvajanje preko spleta. Deželni odbornik Pierpaolo Roberti, ki je pristojen tudi za manjšine, je prav tako poudaril pomembnost konferenc za jezikovne narodne skupnosti v FJK in spomnil, da potekajo tudi tiste za nemško in furlansko narodno skupnost. Konference imajo strateško pomembnost, saj je treba priznati pravice manjšinskih narodnih skupnosti in jim zagotoviti čim večjo uporabo materinskega jezika na raznih področjih vsakdanjega življenja. Konferenca bo zato priložnost, da razumemo, kaj ni delovalo in s kakšnimi pravnimi in finančnimi posegi lahko deželna uprava ukrepa, je še dodal odbornik.

Direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic je predstavil spored, vsebine in predavatelje. SLORI je namreč tudi tokrat znanstveni partner konference, ki se bo začela s predavanjem Adriane Janežič o oceni izvajanja določb zaščitne zakonodaje oz. o težavah in morebitnih pomanjkljivostih, predvsem kar se tiče zaščite rezijanščine v videmski pokrajini, ter o vprašanju zastave slovenske narodne skupnosti. Drugo predavanje bo na temo večjezičnega šolanja v Kanalski dolini, vodila ga bo Maja Mezgec, ki bo obrazložila kritičnosti, a tudi številna pričakovanja, ki jih ima slovenska narodna skupnost na tem področju.

Analizo in oceno izvajanja določb iz 10. člena zaščitnega zakona 38/2001 o krajevnih imenih in javnih napisih bo podala Zaira Vidau. Za to analizo so zbrali čez 4.500 fotografij, s katerimi so ugotovili, katere občine so bolj ali manj vzorne pri dvojezičnih napisih. Zadnji dve predavanji bosta poglobili jezikovno temo; Matejka Grgič in Fedra Paclich bosta obrazložili delovanje in nove izzive Centralnega urada za slovenski jezik pri Avtonomni deželi FJK. Sara Brezigar, Matejka Grgič in Devan Jagodic pa bodo predstavili koncept deželne jezikovne politike za slovenščino, ki ga je pripravil SLORI za bolj aktiven odnos dežele do slovenskega jezika.

Na koncu petkovega srečanja bodo oblikovali delovne skupine po temah strokovnih referatov. Delovne skupine bodo potem svoje sklepe posredovale na srečanju v petek, 19. novembra 2021. Skupine bodo vodili politični, družbeni in kulturni delavci naše skupnosti, in sicer Marko Jarc in Tamara Blažina (izvajanje deželne zakonodaje), Igor Jelen in Živa Gruden (zaščita rezijanščine in Kanalska dolina), Jakob Leopoli in Livio Semolič (vidna dvojezičnost), Fulvia Premolin in Martin Lissiach (delovanje Centralnega urada za slovenski jezik).

Ob koncu tiskovne konference sta odborniku in prisotnim spregovorila še predsednica SKGZ Ksenija Dobrila in predsednik SSO Walter Bandelj. Ksenija Dobrila je poudarila, da smo vsi upali, da bi bila konferenca vsaj eno leto prej, da bi imela deželna uprava prej smernice oz. da bi kot narodna skupnost prej opozorili deželno vodstvo o odprtih vprašanjih. To žal zaradi pandemije ni bilo mogoče, je povedala predsednica, ki je dodala, da je kljub temu še dovolj časa do konca deželnega mandata, da bi se kaj rešilo. Walter Bandelj pa je poudaril, da bo konferenca priložnost, da predstavimo sliko opravljenega dela, spremenimo, kar ni bilo storjenega na pravilen način, in predlagamo deželi smernice za prihodnost, ki mora biti v koraku s časom, ki se hitro spreminja, je na koncu tiskovne konference opozoril predsednik.   

Upanje vseh akterjev je, da bo konferenca imela pozitiven odziv in da bodo Dežela FJK, krajevne uprave in civilna družba skupno in plodno sodelovale in da ne bodo ostale le besede, ampak se iz njih porodila konkretna dejanja.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme