Ne razpršujmo slovenskih glasov!

Pogovor / David Grinovero, kandidat SSk na deželnih volitvah

David Grinovero je od nekdaj aktiven v društvih in civilnem ter političnem življenju naše narodne skupnosti. O tem, Gorici in prihajajočih deželnih volitvah, na katerih nastopa kot kandidat SSk, sva se pogovorila za naš tednik.

Kot rečeno, si že dolgo let aktiven v naši družbi. Katere spremembe najbolj opažaš?

Prva problema sta gotovo demografski padec in staranje aktivnega kadra, ki je še toliko bolj prepoznavno v majhni skupnosti, kot je naša. To se najbolj opaža prav na našem prosvetnem, kulturnem, pevskem področju in seveda še najbolj vidno v politiki. Imamo društva, ki se le s težavo preživljajo; zato se moramo zahvaliti predvsem majhnemu številu klenih odbornikov in predsednikov, ki z veliko požrtvovalnostjo kljubujejo temu dejstvu. Imamo, hvala Bogu, tudi svetle izjeme, ki premorejo vrhuske kulturne podvige, so pa pogosto sad neke vrste “profesionalizacije” kulturnega udejstvovanja. Kar primanjkuje, sta vsakodnevno prostovoljno prosvetno delo in angažiranje v majhnih realnostih, predvsem obrobnih, ki so bistvene za ohranitev naše identitete tudi daleč od centra.

Politika je področje, za katero je vedno manj zanimanja …  Oddaljuje se od ljudi, od mladih … Zakaj misliš, da je tako, in kaj bi bilo treba spremeniti?

Vlada razširjeno mnenje, da je politika “pokvarjen” ambient, v katerem ni vredno izgubljati časa. K temu splošnemu občutku so gotovo prispevala dolga leta kričeče politične zmešnjave, vedno z enimi in istimi obrazi, ki se vrstijo enkrat v opoziciji, drugič v vladi, razlikujejo pa se dejansko le v izjavah, ne pa v dejanjih. Žal se italijanska politika ukvarja preveč sama s sabo, z nenehnimi brezpredmetnimi polemikami. Pri reševanju konkretnih problemov ljudi pa politiki niso dovolj učinkoviti in se izkažejo za zelo oddaljene od realnih potreb družbe. Zaradi tega se mladi sploh ne zanimajo za politiko in so posledično zelo malo informirani o splošnem družbenopolitičnem dogajanju. To penalizira tudi tako stranko, kot je naša, ki se navadno ne spušča v samozadostne polemike in se raje ukvarja z reševanjem konkretnih problemov občanov in območja. Kjer nam je bila dana možnost, tam smo vedno upravljali s predanostjo, poštenostjo, za dobro naših ljudi in prostora, v katerem živimo. Zelo bi si želel, da bi mladi to zaznali in se kot člani SSk vključili v politično dogajanje in ga aktivno spremljali.

Istočasno je politika pravzaprav bistvena za vsa področja, saj se prav s politiko odločajo strategije in dinamike v družbi.

Odstotki volilne udeležbe niso spodbudni. Tisti, ki se udeležujejo volitev, se zavedajo pomena politike, pri ostalih pa prevladuje včasih malodušje, včasih brezbrižnost ali obupanost. Mogoče se premalo zavedamo, da politika ni le abstrakten pojem, ampak sestavni del demokratične ureditve neke države, ki sloni na sistemu političnih strank, preko katerih izvolimo naše predstavnike v izvoljena telesa in javne uprave. Če se ne udeležujemo volitev, prepuščamo izbire drugim in se odpovemo eni od osnovnih državljanskih pravic.

Premaknemo se v Gorico, mesto, ki  izgublja moč, prebivalstvo in pomen.

Gorica je bila v deželni stvarnosti vedno “Pepelka”. Goriška politika, razen redkih izjem, ni imela nikoli velike teže in je celo manj pomembna od tržiškega območja. S padcem meje je tudi gospodarsko ohromila, saj je bila njena ekonomija pretežno vezana na mejo, čezmejne kupce in čezmejno gospodarsko izmenjavo. V 30 letih, od demokratizacije Slovenije in razpada Jugoslavije, njeni upravitelji niso naredili nič takega, kar bi dalo temu prostoru novo gospodarsko perspektivo. V vseh teh letih je manjkala strateška vizija novega gospodarskega in socialnega razvoja goriškega prostora.

Mislim, da je čezmejno sodelovanje edina resna perspektiva za razvoj tega prostora. O tem se govori že vrsto let, toda zaradi omejenega pogleda na realnost in nenaklonjenosti vodilne politike je bilo storjenega prav malo. Slišale so se načelne izjave, a konkretnih korakov je bilo malo. Izgubili smo tako nekaj desetletij, v katerih bi lahko načrtovali in začeli izvajati neki skupen razvojni načrt dveh obmejnih območij, ki sta pravzaprav obe na obrobju svojih držav, a skupaj predstavljata središče nekega širšega srednjeevropskega območja, ki ima neverjeten potencial. Žal so prevladale povojne logike in delitve. Zadnja leta se dogaja nekaj bolj konkretnega in upajmo, da bo skupna evropska prestolnica kulture 2025 dokončno zrušila še zadnje miselne pregrade, da bomo lahko sproščeno in dejavno zaživeli v skupnem čezmejnem prostoru.

Bližajo se deželne volitve, ti si med drugim kandidat stranke SSk. Kaj ti pravzaprav pomeni stranka lipove vejice?

S politiko sem se začel ukvarjati že v mladih letih, najprej kot član mladinske sekcije in nato tudi v strankinih organih. Ideja samostojnega političnega nastopanja, po vzorcu SVP, me je takoj prevzela, kakor tudi načela, na katerih sloni delovanje SSk: demokracija, narodna samobitnost, socialna pravičnost, zavzemanje za uveljavitev manjšinskih pravic na vseh področjih javnega življenja. Sprejel sem kandidaturo izključno iz čuta odgovornosti in bom skušal dati svoj skromni doprinos za prehod 1 % praga, ki je naš prvotni cilj za izvolitev predstavnika SSk v deželni svet. Vemo, da bo ta izvoljen v tržaškem volilnem okrožju, kjer premore naša stranka večje število glasov, glasovi iz ostalih okrožij, kakor je tudi naše goriško, pa so še kako pomembni in bistveni za preseganje prej navedenega volilnega praga.

Ne razpršujmo slovenskih glasov in glasujmo skupaj za lipovo vejico, ki nudi najbolj verodostojno možnost za izvolitev Slovenca v deželni svet FJK!