Ne bojte se: oznanjam vam veliko veselje

Kako se je življenje spremenilo v zadnjih petdesetih letih. Sodobni način življenja je močno udaril tudi po naših ljudeh.
Prazniki se približujejo. Božič. Skrivnost, ki presega nebo in zemljo, je postala vidna. Po vaseh bodo opolnoči ponovno zapeli zvonovi. Razsvetljene cerkve bodo vabile k veselemu oznanilu. To se ponavlja že stoletja in stoletja. Angelsko sporočilo od tiste blažene noči vse do danes še vedno zveni na nebesni višavi in išče odprta srca, v katerih se bo naselilo.
Stoletja je izbrano ljudstvo pričakovalo to Dete. – Mesija. In je prišel. Tako skrito in tiho. V zavesi noči, ko pogled lovi le zvezde in osamljene pastirske ognje po betlehemskih poljanah. Vrvež mesta je ostal za mestnimi zidovi. Sredi božje narave, v preprosti votlini, so mu jasli in slama prvo ležišče na zemlji. Kralj neba in zemlje počiva na tem, kar je njegovo. Človeška mehka oblačila in mogočne hiše mu niso bile ponujene. Prišel je med svoje in njegovi ga niso sprejeli. Le mati in njen mož, Marija in Jožef, se klanjata tej skrivnosti, ki blesti na otrokovih očeh.
Zemlja je odeta v spanec. Ni petja in radosti. Zato pa se veseli nebo. Pesem angelskih zborov odmeva v višavah. Slavijo Boga in ljudem oznanjajo mir. Pastirji ob svojih čredah ne spijo. Budni so in angelska pesem jih objame. Razumejo angelsko govorico in naznanilo. Zato se odpravijo na pot in gredo iskat “Dete položeno v jasli”. Tudi trije modri se dajo voditi zvezdi in se odpravijo na pot. Le kraj moči, oblasti in nasilja se ne veseli ob tej novici. Vzdrhti in vztrepeta. V trenutku se odloči. V jedru je potrebno zatreti ta božji prihod. Bog nima kaj delati tam, kjer ljudje vladajo in so gospodarji nad človekom.
Bilo je tako nekoč in je tudi danes. Sodobni družbi je Božič postal praznik brez vsebine, brez Boga. Razsvetljena mesta in moderna svetišča super nakupovalnih središč ne morejo nadomestiti te praznine. Iz stoletne verske tradicije je postal za mnoge nakupovalna priložnost, za druge družinski praznik in priložnost za počitnice.
Z Božjim Detetom se je mogoče srečati le daleč od vrveža in hrupnega praznovanja. Le tam lahko človek sliši angelsko sporočilo. Mora biti preprost kot pastirji in razsvetljen kot trije modri. Bog prihaja tudi letos k človeku. Povsod v vesolju je navzoč. Le v človekovem srcu ga ni, če mu ga človek ne odpre.
Živimo in se gibljemo v svetu, ki ima druge bogove. Adventni čas nam je nudil čas za premislek. Iz tedna v teden nas je božja beseda umerjala v to, da se otresemo lažnih gotovosti, idolov, zasvojenosti in odvisnosti, začaranosti. Z eno besedo, da se osvobodimo vsega, kar nam preprečuje, da bi se srečali z resničnim in živim Bogom.
V sedanjem času je nujno, da vsak kristjan poglobi svoj osebni odnos do Kristusa. Potrebno je imeti osebno vero. Prepustiti se mu moramo, da nas ozdravi naše omejenosti, slepote, gluhote, nemosti, hromosti. Postati mora naš – moj Odrešenik.
Po tem osebnem srečanju nas Kristus vodi v drugo stopnjo. Graditev krščanske skupnosti. Zbiramo se ob njem, ne zato, ker moramo, temveč, ker tam čutimo njegovo posebno prisotnost. PRISOTNE SPREMINJA V SKUPNOST BRATOV IN SESTER, ki postajajo njegova vidna navzočnost v svetu. Sami ozdravljeni pomagamo Kristusu zdraviti vse, ki jih je življenje ponižalo, umazalo, jih postavilo na rob družbe. Zaradi osebnega srečanja in povezanosti s Kristusom postajamo tudi nosilci novega življenja.
Zopet mi pogled preleti iz Marijinega svetišča čez naše vasi in mesto. Če bi bilo več te osebne vere v Novorojeno Dete, bi naše ljudstvo nosilo manj posledic sodobne družbe. Dali smo poudarke na druge stvari. Mislili smo, da nas bo to rešilo. In znašli smo se v deželi smrtne sence. Da! Če bi bilo več te osebne vere, bi se ne bali, da bodo naše cerkve prazne in da bo iz njih izginil naš jezik. Imeli bi svoje, domače duhovnike. Naše družine bi bile polne življenja in po naših vaseh bi se vedno bolj širili domača beseda in pesem.
Če bi imeli več osebne vere …
Učlovečeni Bog prihaja. Sprejmimo ga. On je naš rešitelj. Prinaša nam polnost življenja in novo upanje.

S Tabra mi pogled hiti preko Krasa tja do Brega in Trsta ter na drugo stran proti Goriški in Benečiji. Zamišljen zrem v vasi pod sabo.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme