Navdušujoči mladi orkestraši iz Evrope in prefinjeni glasovi iz Doberdoba
Odmevni dvojni spektakel v Trstu in Miljah
Za svete tri kralje smo bili priča izjemnima dogodkoma. Na predvečer, v petek, 5. januarja, je prepolna velika dvorana Rossettijevega gledališča gostila slavnostni koncert ob 30-letnici ustanovitve evropskega mladinskega orkestra ESYO – European Spirit of Youth Orchestra, ki ga vodi tržaški glasbenik Igor Coretti Kuret. Bil je pravi praznik mladih, ljubiteljev glasbe in vseh, ki verjamejo v skupni evropski, ne samo glasbeni ideal. Tržaški pisatelj Paolo Rumiz, ki je pet let sodeloval s prijateljem Igorjem in mladimi orkestraši iz vse Vzhodne Evrope pri koncertih na temo Evropa (Bobni miru, 2015–2019), je čestital mladim glasbenikom za njihovo svežino in energijo ter priznal, kako mu je skupna izkušnja spremenila življenje, dojemanje tega večnarodnostnega prostora in sploh ustvarjanje. Pomislimo le na njegov ep v prozi Canto per Europa (Pesem za Evropo).
Po zgledu še drugih glasbenikov, od Menuhina in Mutija do Barenboima, je zamejski violinist in dirigent evropskega formata posvetil zadnjih 30 in več let rasti in spodbujanju mladih talentov. Po Evropi je obiskoval glasbene šole in konservatorije ter rekrutiral najzanimivejše profile in izvajalske osebnosti (od 13. do 19. leta). Zadnji koncert zimske turneje United Together (Združeni skupaj) je izvajalo na tržaškem odru kar 70 mladih talentov iz Albanije, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Makedonije, Črne gore, Romunije, Rusije, Srbije, Španije in Slovenije. Od božiča so skupaj vadili v Srbiji na Šoli za glasbene talente v Ćupriji in pred tržaškim imeli koncerte še v Beogradu, Novem Sadu in Zagrebu. V vseh teh desetletjih se je več kot 2000 mladih glasbenikov urilo na večtedenskih skupnih intenzivnih vajah pri izvajanju najžlahtnejših skladb skladateljev nemške, romanske in slovanske tradicije ter tako utrjevalo pravo, ne zgolj glasbeno, večnarodno in večkulturno prijateljstvo.
Na tržaškem jubilejnem koncertu so zaigrali uverturo k operi Norma Italijana Bellinija, blestečo in ritmizirano Osmo simfonijo Čeha Dvořáka in krasne Polovske plese iz opere Knez Igor Rusa Borodina. Obvezni bis je bila Beethovnova Oda radosti, evropska himna. Dirigirala sta Igor Kuret in srbski kolega Nenad Petković, ki vrsto let sodeluje pri projektu. Pridružili so se tudi nekdanji gojenci, danes priznani mojstri, ki nastopajo po celem svetu, kot npr. zasedba makedonskih trobilcev Macedonian Brass Festival Ensemble, Branko Ilievski, Viktor Bogoebski, Enis Mehmedov, Nikola Ristevski, ki so uvedli koncert, ter njihov rojak, klarinetist, skladatelj in univerzitetni profesor Vasko Dukovski, ki se je po izkušnji ESYO šolal na newyorški šoli Juilliard in je prišel na tržaški koncert iz kitajskega Nandžinga, kjer redno poučuje na tamkajšnji univerzi.
Nastopi so bili deležni navdušenega sprejema občinstva, med katerim je bilo tudi mnogo družin z otroki. Tržaški odbornik za kulturo Giorgio Rossi je s simboličnima plaketama nagradil orkester ESYO in umetniškega vodjo in ustanovitelja orkestra, dirigenta Igorja Corettija ter predsednika Šole za mlade evropske glasbenike Franca Siderija, ki od leta 1991 skrbi za sprejem mladih talentov. Prav pa bi bilo, da bi občina, dežela ali drugi javne ustanove poskrbele za ureditev statusa mladinskega orkestra z nedvomno evropsko razsežnostjo, ki bi si zaslužil stalno dotacijo, tako da lahko dolgoročno in nemoteno izvaja svoje dragoceno poslanstvo, kar je v Rossettiju naglasil tudi sam Paolo Rumiz.
Pohvaliti gre zasebne podpornike, ki so poleg javnih pokroviteljev omogočili turnejo, in sicer fundacije Libero in Zora Polojaz, Beneficentia, Ernesto Illy, CRTrieste, Casali in Pietro Pittini, podjetji Samer & Co. Shipping in Francesco Parisi ter Zadružno kraško banko ZKB. Kdor bi želel podpreti delovanje orkestra, se lahko včlani v kulturno društvo SGME – Scuola per Giovani Musicisti Europei: sedež je v Ulici San Giacomo in Monte 24 v Trstu, e-naslov: scuola@esyo.eu
Redna članarina znaša 50 evrov letno, podporna pa 500 evrov. Društvu se lahko ob davčni prijavi dodeli 5/1000 (davčna številka društva 90049860324), dobrodošli pa so tudi prostovoljni prispevki, ki jih lahko vsakdo prispeva na bančni račun društva pri tržaški podružnici Bance Etica v Ul. Coroneo 31/2, IBAN: IT70X050 1802200000011746666.
V občinski palači Gopčević bo vse do 9. junija odprta razstava fotografov Luigija Ottanija in Andrea Semplicija o delovanju orkestra ESYO med letoma 2017 in 2019, ki priča o vsem entuziazmu mladih glasbenikov.
Občutena zborovska in orgelska glasba v Miljah
Kot smo že objavili v prejšnji številki, je v miljski stolnici sv. Janeza in Pavla v nedeljo po svetih treh kraljih Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba pričaral enkraten dogodek. Harmonični, pretežno mladi glasovi, so pod razgibanim vodstvom Darija Bertinazzija podoživeli splet božičnih napevov v priredbi znanih glasbenikov Leopolda Cveka, Andreja Makorja, Mirka Renerja, Aleksandra Vodopivca, Ivana Zupanca in tudi polifonsko skladbo Orlanda Dipiazze. Bleščeče so izvedli Merkùjevo priredbo ljudske iz Odutane Te dan je vsega veseja in pomislil sem, kakšen zaklad nam je tržaški jezikoslovec, etnomuzikolog in skladatelj zapustil v mojstrskih transkripcijah, uglasbitvah in predelavah starih pesmi iz širokega geografskega razpona Benečije. Kako bi bilo lepo, ko bi se morebitne že obstoječe posnetke zbralo ali pa bi se dobil zbor, ki bi dragoceno narodno glasbeno blago posnel in vrnil vsem nam.
G. Mirko Butkovič na orglah in Aleš Lavrenčič z violino sta v prezbiteriju spremljala nekaj pesmi, na koru pa je titularni organist koprske stolnice za intermezzo zaigral baročno in modernejšo skladbo (L.-C. Daquin in M. E. Bossi), skupaj z mladim violinistom veronske Arene pa še znamenito Bachovo Jesus bleibet meine Freude. Omenil bi lepo priredbo ljudske iz Doberdoba Kaj se vam zdi Hrastovega dirigenta Hilarija Lavrenčiča. V srečanju po koncertu so se pevci in pevke s predsednikom Claudiom Pericem sprostili ter zapeli še nekaj priložnostnih v družbi gostiteljev, od Vodopivčevih Žab do Na mnogaja ljeta v čast jubilantki predsednici DSMO Kiljan Ferluga Fiorelli Benčič, ki je priznala, da ni imela še te sreče, da bi ji zbor zapel za rojstni dan. Po zbranem nastopu je bil čas za morda najlepši del, ko se glasovi predajo repertoarju duha in intimi srečanja. Posebno doživeta je bila Hilarijeva priredba Gor čez izaro. Tu bi izpostavil družinski trenutek obeh dogodkov. Prvi zgodovinski dirigent zbora Hrast je bil Hilarijev oče Karlo, v Miljah so poleg sina Aleša (kot violinista in pevca) nastopili še žena Suzi, sin Mihael in sestra Lucia, blagoglasna pevka in neutrudna zborovodkinja otroških zborov; tudi tretji sin Jurij, ki se ukvarja z avdiovideo snemanjem glasbenih dogodkov, poje v zboru. In navsezadnje tudi Igor Coretti Kuret spada v družino z glasbeno tradicijo. Oče Miran je bil velik ljubitelj glasbe, brat Stojan pa je eminentno dirigentsko ime na slovenski in mednarodni ravni.
Zaključil bi z mislijo profesorice glasbene vzgoje Vere Crevatin Pertot iz njenega nagovora v miljski stolnici: “Ko doživljamo trenutke, ko nas plaši svet … ko propadajo kraljestva in se tresejo gore … ko se nemir širi kot silen vihar …, ne dovolimo, da se v naše duše prikrade strah! Takrat naj nas božični čas in njegovo sporočilo opogumita in navdihneta, da bomo lahko prinašali upanje in veselje drugim.”
