Naturopatski nasveti (291)

Športna aktivnost je ključna za ohranjanje psihofizičnega zdravja.
WHO svetuje 150 minut športne aktivnost na teden, to je dnevno 20 minut.
V Evropi je kar 26 % odrasle populacije neaktivne.
Med pubertetniki v Evropi, to so otroci med 11. in 15. leti, je kar 83 % premalo aktivnih!
Med leti 1998 in 2008 se je debelost podvojila.
Sedeči način življenja je kriv tudi za smrtnost, ki je tu izražena v milijonih smrti na letni ravni:
Arterijska hipertenzija: 7,5
Kajenje: 5,1
Diabetes: 3,4
Sedeči način življenja: 3,2
Debelost: 2,8
Sedeči način življenja je vsako leto kriv za 3.200.000 smrti na svetu in 360.000 smrti v Evropi.
Študija: Lack of exercise responsable for twice as many deaths as obesity, Ekelund et al. American Journal of Clinical Exercise, 2015.
Študija: Effects of phisical inactivity on major non-communicable desease worldwide: an analysis of burden of disease and life expectancy, Lee et al. Lancet, 2012.
Mentalno zdravje in sedeči način življenja: Disability Adjusted Life Years predstavlja 20 % težav z zdravjem v Evropi in ovira eno osebo od štirih v določeni fazi življenja v Evropi.
83.000.000 ljudi v Evropi trpi zaradi mentalnih težav.
Veliko študij dokazuje, da sta fizična aktivnost in mentalno zdravje povezana in da fizična aktivnost zmanjšuje depresijo, anksioznost, slabo samopodobo, psihološki stres.
Genetika od avstralopiteka do današnjega človeka ostaja enaka za 97 %. Paleogenetika nam govori, da se je v 140.000 letih genetska zasnova spremenila samo za 0,003 %.
Zadnjih 10.000 let se genetika človeka ni spremenila. Ko se je genska evolucija končala, je bila fizična aktivnost vedno nujna za preživetje po principu: veliko fizične aktivnosti in malo hrane!
Geni so bili zasnovani, da živijo v sovražnem okolju. Radikalna socialna sprememba je spodnesla gensko zasnovo, ki je zdaj močno divergentna.
Skratka, naši geni pričakujejo, da bomo športno aktivni, drugače se deaktivirajo, saj nimajo več razloga za bivanje. To pa predstavlja prvi korak do bolezni.
Toliko nam večkrat na dan poudarjajo, naj bodimo za božjo voljo odgovorni, naj bodimo doma zaprti, naj držimo razdaljo, naj nosimo maske, naj si razkužujemo roke. To je nedvomno potrebno. Nihče pa ne poudarja, naj bodimo fizično aktivni, naj se ne redimo. Saj prehrana in fizična aktivnost vplivata za 70 % na naše zdravje! Kdor, recimo, kadi, bi moral biti grobo kaznovan v času koronavirusa, saj škoduje sebi in ogroža zdravje vseh nas, ker so pljuča, poškodovana od tobaka, veliko bolj dovzetna za virusno okužbo.
Morali bi širiti nagrade med ljudmi, recimo telefonsko aplikacijo; kdor doseže 10.000 korakov na dan, kot jih že dolgo priporoča svetovna znanstvena organizacija, prejme skledo sadja ali zelenjave brezplačno domov! Joj, kako bi bili tega veseli mnogi, ki so že obubožali in se le stežka prebijajo skozi tedne oz. hodijo po hrano na Karitas. Pa vemo, da tam dobijo moko, riž, olje, ne pa sadja in zelenjave!

Piše: Erika Brajnik / Poglejmo naprej (2)

Preberi tudi

Naturopatski nasveti (290)

Naturopatski nasveti

Naturopatski nasveti (297)

Rubrike

Naturopatski nasveti (276)

Naturopatski nasveti

Naturopatski nasveti (279)

Naturopatski nasveti

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme