Naturopatski nasveti

Naturopatski nasveti (287)

Naturopatski nasveti (287)

Piše: Erika Brajnik / Koronavirus - pot do sebe (1)

Človek predstavlja na zemlji 0,01% živih bitij, uničil ali poškodoval pa je že 83% vsega živega, kar je na našem planetu. To je pot uničenja, pot smrti, pot egoizma. Takšna pot vodi v pogubo. Zaradi svojega egoizma si človek želi podrediti živali, naravo, želi nadzorovati klimo, atmosfero, celoten planet. Želi si podrediti vse živo okolje, ga zmaličiti, vse samo zaradi enega – egoizma. Hočem, hočem, hočem, moje, moje, moje.
Človek zlorablja živali na brutalen način. Vzreje so nečloveške, trpinčenje živali je prisotno na vsakem koraku, pokoli so brutalni in nečloveški. Prav človekovi zakoni vse to dopuščajo, zaradi egoizma so zlorabe živali in brutalno ravnanje z njimi dopustni! Žival v vzreji ne zdrži oziroma ne preživi dneva, ne da bi jemala antibiotik.
pH zemlje je napačen. Nekoč sem imela priložnost govoriti z agronomom, ljubiteljem trt, ki jih je imel na vrtu kar 170 različnih vrst, o škropljenju trt. Rekel je, da ni potrebno škropiti rastline, ki je močna, potrebno je škropiti rastlino, ki je šibka, saj se nanjo vse prime, zatorej je bolje kvalitativno nahraniti zemljo, ji dodati magnezija, železa, kalcija, kajti onesnaževanje predpostavlja nasičenost zemlje s toksičnimi kovinami, ki izničijo dobre minerale v zemlji, le ti pa so bazični. In vse to spet dopuščajo človekovi zakoni, ker zaslužek je najpomembnejši dejavnik.
S pandemijo koronavirusa je narava končno zadihala, onesnaževanja je bistveno manj. Človek, najbolj egoistično bitje tega planeta, ne uporablja skoraj več letal, avtomobilov, ne kvari več planeta. Narava je presrečna, ozonska luknja se manjša, narava diha!
Vsi so srečni, samo človek oziroma njegov egoizem ni srečen! In ta egoizem ima tisoč in en obraz, kolikor obrazov imamo ljudje na zemlji, ki smo si podobni, nismo pa enaki! Mimo je že en mesec, od kar smo doma, vsak zase, zaprti v svojih domovih, ven gremo 1x ali 2x na teden v trgovino, ostalo doma, brez obiskov, brez druženja, brez nakupovanja, brez kaosa. Čas za razmislek, čas zase, čas, da pogledamo vase in da pridemo do sebe. Pot do sebe torej, ki je različno boleča, za ene bolj, za druge manj, a vsaka pot, ki predstavlja rast, spremembo in čiščenje, pa je nekoliko boleča, to je normalno.
/ dalje

15.04.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!