Naše vrednote, naše bogastvo
Gorica / Bogat katalog ob 60-letnici KCLB
Kulturni center Lojze Bratuž je v lanskem letu praznoval 60-letnico delovanja. Zahtevnih začetnih časov, številnih izzivov in uspehov so se lani spomnili s slavnostno akademijo in s pregledno razstavo o nastanku in delovanju kulturnega središča, letos pa je izšel bogat katalog v slovenščini in italijanščini z naslovom Naše vrednote, naše bogastvo, ki je bilo obenem geslo praznovanja 60-letnice neprekinjenega delovanja centra.
Lično publikacijo je izdal KCLB, za izbor dokumentov so poskrbeli Franka Žgavec, Tamara Kosič, Verena Koršič Zorn in Valerio Komic. Bogat izbor fotografij, ki opremlja katalog, prihaja iz arhiva KCLB, za prevod besedil v italijanščino je poskrbela Katja Vončina, za lepo grafično podobo pa podjetje Studio Link – Rado Jagodic. Publikacijo so tiskali v tiskarni Grafica Goriziana, nastala pa je s podporo dežele FJk in Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Kot rečeno, je naslov kataloga Naše vrednote, naše bogastvo. Že od postavitve temeljnega kamna, 8. januarja 1961, je bil KCLB, oz. takrat Katoliški dom, zavezan vrednotam krščanskega etosa, slovenskega jezika in kulture, ki so še danes temelji večnamenskega središča Slovencev na Goriškem. Novo dvorano so uradno odprli 25. februarja 1962. KCLB je kulturni hram, zapisan v zgodovino kot kraj druženja slovenskih katoličanov – neverjeten duh zvestobe narodu in krščanskim vrednotam je vodil ljudi, ki so v preteklosti iz niča postavili na noge novo in svetlo slovensko stvarnost na Goriškem, prav tako, kot vodi ljudi, ki danes upravljajo kulturni center.
“Ta Dom vstaja hvala prizadevanju posebnega odbora in po velikodušnosti slovenskih zavednih ljudi tu in po svetu, ki zanj požrtvovalno prispevajo …”, je zapisala predsednica Franka Žgavec v uvodnem prispevku v katalog. Citirala je nemreč besede, ki so v slovenskem in latinskem jeziku zapisane na pergament, vgrajen v temeljni kamen Katoliškega doma. Gospa Žgavec se v svojem zapisu spominja na dr. Karla Bonuttija, ki je v 50. letih prejšnjega stoletja bil ključna osebnost, saj je v Ameriki opravil neprecenljivo delo z uspešno nabiralno akcijo prostovoljnih prispevkov in dobavo posojila. Samo tako je bilo mogoče odkupiti stavbni sklop in zemljišče, na katerem še danes stoji KCLB. V nadaljevanju lahko v publikaciji preberemo govor, ki ga je imela dr. Verena Koršič Zorn na lanski akademiji Kamen na kamnu. Spregovorila je o plodno prehojeni poti KCLB, s katerim čuti “srčno povezanost”. Nekdanji Katoliški dom je bil tudi zanjo resnično drugi dom, njegovo rast je spremljala od temeljev dalje, kasneje je v njem doživljala nepozabne ure sodelovanja, spoštljivosti, vzajemnosti, kulturne širine. Gre za “kulturno svetišče, ki si ga je zamislila peščica odgovornih, zavednih in navdušenih goriških Slovencev, ukoreninjenih v krščanske vrednote, na katerih je želela oživiti in razvijati kulturno delovanje ter ga kot dragoceno dediščino posredovati prihodnjim rodovom.”
Uredniki kataloga so se spomnili na vse pobudnike in zaslužne može, ki so veliko prispevali za rast in razvoj KCLB. Naj omenimo zapise, posvečene dr. Antonu Kacinu, prof. Mirku Fileju, dr. Karlu Bonuttiju, Cirilu Koršiču in msgr. dr. Kazimirju Humarju, v spomin na katerega v centru podeljujejo tudi priznanja društvom, organizacijam in posameznikom za njihove prispevke k razvoju kulturnih dejavnosti.
Med listanjem lahko bralci s pomočjo fotografskega gradiva spoznajo zgodovino centra, od nakupa zemljišča in prvotnega stavbnega sklopa, načrta arhitekta Giordana Malnija za izgradnjo nove stavbe, slovesnega odprtja leta 1962 do gostovanj od tedaj dalje, do prenove Katoliškega doma in odprtja KCLB 19. oktobra 1996.
Center se lahko ponaša s številnimi koncertnimi pobudami, uprizoritvami operet, kot so bile Kovačev študent Vinka Vodopivca, Pomladanska parada Roberta Stolza, glasbenih iger, kot je bila Poglej, moj dragi Figaro, in spevoigre Kresniček. V delovanje KCLB spadajo tudi otroški gledališki abonma Goriški vrtiljak, Srečanja pod lipami z uglednimi gosti in bogata razstavna dejavnost. Delovanje centra nedvomno bogati plodno večletno sodelovanje s Krožkom Anton Gregorčič, Skupnostjo družin Sončnica, Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica, Zvezo slovenske katoliške prosvete, Društvom Ljudski radio in Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel, ki je pobudnik koncertnih prireditev.
Naj povemo še, da je center večnamensko središče, v katerem imajo sedež različna slovenska društva in organizacije, zapis pa sklenimo z besedami predsednice Franke Žgavec, ki si prizadeva, “da bi slovensko ognjišče še veliko let bogatili, oblikovali in sestavljali kamenčki slovenske kulture”.
