“Naše poslanstvo je širjenje kulture krvodajalstva”

Piše: Katja Ferletič

POGOVOR Štefan Tomsič, predsednik Združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj

Potreba po darovanju krvi stalno narašča, tudi v času koronavirusa in še posebno v poletnih mesecih, ko zaloge krvi v bolnišnicah kopnijo. Dežela FJK je na vrhu italijanske lestvice glede števila darovanj in količine darovane krvi, za to pa gre nedvomno zasluga tudi našim krajevnim organizacijam prostovoljnih krvodajalcev, ki pozivajo svoje člane, naj redno darujejo kri. Štefan Tomcič, predsednik Združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj ob Soči, je prejšnji teden o darovanju krvi predaval goriškim višješolcem, zelo prijazno pa je pristal tudi na intervju za naš tednik.

Štefan, kdaj si postal predsednik sovodenjske sekcije prostovoljnih krvodajalcev?

Predsednik sem od leta 2007, krvodajalec pa sem postal leta 1995.

Koliko članov šteje vaša sekcija?

Sovodenjska sekcija šteje približno 200 članov, od katerih je 100 aktivnih krvodajalcev, ki so v zadnjih dveh letih darovali kri vsaj enkrat.

Koliko mladih pa je včlanjenih v sovodenjsko sekcijo in kako jih privabljate k sodelovanju?

Točnih podatkov sicer nimam, z zadovoljstvom pa lahko povem, da beležimo vsako leto približno pet novih članov, ki so v glavnem mladi, tudi komaj polnoletni. Opažam, da je med mlajšimi generacijami prisotna velika občutljivost do družbenih tematik, problemov, veča se tudi zanimanje za darovanje krvi in druge krvodajalske akcije. Veseli me, da v Sovodnjah nimamo težav pri vključevanju novih, mladih članov. Ko smo julija lani organizirali darovanje krvi v krvodajalskem avtodomu, smo pridobili tri mlade, komaj polnoletne, krvodajalke.

Prepričan sem, da na mlade, ki se odločijo, da bodo postali krvodajalci, zelo vpliva družina oz. dejstvo, da so med družinskimi člani krvodajalci. Tudi sam sem se odločil, da bom postal krvodajalec, ker sem pomen darovanja krvi spoznal že v otroških letih, saj je bil moj oče krvodajalec, mama pa več kot trideset let tajnica v društvu. Spominjam se, kako sem ji pomagal lepiti znamke na pisma, ki jih je pošiljala članom združenja. Z zadovoljstvom opažam, da so danes mladi dosti bolj pozorni na problematike, ki se razvijajo v okolju, v katerem sami živijo, kot pa je bila npr. moja generacija. 

Predstavljam si, da so mladi na začetku zelo navdušeni, so pa tudi vztrajni?

Mladi, ki so že v začetku globoko prepričani, da hočejo postati krvodajalci, v tem tudi vztrajajo. Pri sovodenjski sekciji krvodajalcev smo se že pred leti odločili, da bomo popolnoma na razpolago vsakomur, ki želi darovati kri. Včasih se lahko zgodi, da se, kljub zanimanju in dobri volji, mladi težko odločijo za darovanje, zato naše odbornike spodbujamo, da nove krvodajalce pospremijo do trasfuzijskega oddelka in jim vse podrobno razložijo. Nove člane skušamo pridobiti tudi z rednim sodelovanjem s slovenskimi šolami, organiziramo predavanja, na katerih podrobno razložimo, kako darovanje krvi poteka in zakaj je tako pomembno. Odziv dijakov na predavanjih je običajno zelo pozitiven, srečo pa imamo tudi zato, ker živimo in delujemo v vaseh, kjer se veliko ljudi zanima za delovanje krajevnih organizacij prostovoljnih krvodajalcev. Zdi se mi, da so v vasi člani društva in drugi krvodajalci še bolj občutljivi na problem pomanjkanja krvi – to se odraža tudi v zbiranju prostovoljnih prispevkov in darov, namenjenih našim društvom.

Kako poteka darovanje krvi v času pandemije?

Potreba po krvi je še velika in pandemija ni bistveno vplivala na proces darovanja krvi. Gotovo mora krvodajalec spoštovati potrebne varnostne predpise za preprečevanje okužbe s koronavirusom, svetujemo mu, da za darovanje krvi opravi predhodno rezervacijo. Običajno nekaj dni pred darovanjem krvodajalca pokliče oseba iz transfuzijskega oddelka in mu postavi vprašanja glede osebnih simptomov in morebitnih stikov z okuženo osebo, v centru pa darovanje nato poteka kot običajno – tudi med lockdownom smo darovali kri. Podatki kažejo, da smo imeli letos v sovodenjski sekciji do konca aprila že 12 darovanj več kot lani v istem časovnem razmiku. V društvu prejemamo redna mesečna poročila, iz katerih je razvidno, koliko naših krvodajalcev je darovalo kri in kdaj.

Priznati moram, da k letošnjemu že zelo uspešnemu delovanju naše sekcije in na splošno celotnega Združenja prostovoljnih krvodajalcev Posoške Fidas prispeva tudi dejstvo, da imamo na pokrajinskem tajništvu, s sedežem v Gorici, zaposleno osebo, ki posamezne včlanjene krvodajalce osebno pokliče in vabi k darovanju krvi tudi z ozirom na trenutne potrebe zdravstvenega sistema. Posoška Fidas posameznim sekcijam za vsako darovanje namenja tudi določen denarni prispevek, ta finančna sredstva pa uporabljamo za organizacijo različnih pobud in promocijo darovanja krvi. Naj dodam, da je za nas zelo pozitivno tudi sodelovanje z drugimi sekcijami Združenja prostovoljnih krvodajalcev. Predsedniki se redno srečujemo in skupaj načrtujemo ter koordiniramo delovanje sekcij, na tak način smo izboljšali tudi knjigovodske in organizacijske vidike našega delovanja. Nedvomno smo najbolj povezani z doberdobsko sekcijo, saj nas povezuje narodnostna pripadnost, odnosi so odlični in dragoceni.

Bo tudi letos v Sovodnjah potekalo darovanje krvi v krvodajalskem avtodomu?

Letos bo darovanje 3. julija. Vsi upamo, da bo potekalo nemoteno in z zelo dobrimi rezultati. Lani smo namreč akcijo zelo uspešno izvedli in 25 krvodajalcev se je prijavilo na darovanje krvi (naj povem, da prispeva naša sekcija v enem letu približno 140 darovanj). Ljudje raje darujejo kri v avtodomu, ki pride v vas, kot pa se odpravijo v bolnišnico. Navadno, v prejšnjih letih, smo na dan, ko je k nam pripeljal krvodajalski avtodom, ki ga je posoška zveza Fidas darovala podjetju Asugi, organizirali tudi pogostitev, druženje; zaradi pandemije pa tega že lani ni bilo.

Prostovoljni krvodajalci se posvečate tudi organizaciji predavanj in drugih pobud. Nameravate letos organizirati kakšno predavanje?

Pred pandemijo smo vsako leto organizirali niz zelo dobro obiskanih predavanj, letos pa, zaradi tveganja okužb, jih ne nameravamo organizirati, tako kot se ne bomo posvečali organizaciji drugih, večjih projektov. Delovanje našega društva vsekakor ni posebno omejeno, lahko rečem, da je primerno sodobnemu načinu življenja članov, ki – iskreno povedano – nimamo veliko prostega časa, saj se na sejah srečujemo nekajkrat letno in, z razliko od drugih kulturnih ali športnih društev, naše energije usmerjamo predvsem v širjenje kulture darovanja krvi in nudenje vseh potrebnih informacij o krvodajalstvu – to je naše poslanstvo. Prihodnost naše sekcije me ne skrbi.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme