Suzin svet

To naše golo preživetje (2)

To naše golo preživetje (2)

Piše Suzi Pertot / Denar, sveta vladar ...

Tistega priljubljenega pametnega telefona enostavno nočem. Tako je bilo nekoč tudi z računalnikom. Dolgo sem trmoglavila, da ga ne bom imela, ker ga ne potrebujem. Počasi pa sem spoznavala, koliko poti si prihraniš z njim in kako družbeno drugačen si, če ga ne znaš uporabljati. Kot bi bil nepismen, nesposoben vsakega dela. Zdaj sem tu, vsak dan slonim na tem starem računalniku, z njim delam in vzdržujem stik s prijatelji, čeprav ima že osem let, kar je za notesnik spet izredno veliko, in sem mu morala dokupiti novo tipkovnico, nov mikrofon in novo miško. Na srečo še vedno dela, jaz pa o njem razmišljam kot Adi Smolar v svoji popevki o tistem televizorju… Bog ne daj, da bi crknil, namreč. Moja varčna narava, ki sovraži potrošništvo, se počasi uklanja potrebam in življenjskemu tempu, ki ga narekujejo ti neprijazni časi. In močno zavidam sosedi iz Kostanjevice, ki je s 400 evri na mesec veliko srečnejša, kot sem jaz, saj ji skoraj nič, razen bolezni namreč, ne more ukrasti velikodušnega nasmeha in iskric v očeh.
So pa trenutki, ko si zares zaželim, da bi imela veliko denarja. Samo včasih se zgodi, ko gre za dobrobit tistih, ki jih imam najraje. Ko bi ga pred leti imela zares veliko, moji pokojni mami, ki je bila zaradi hude oblike starostne demence težko obvladljiva, ne bi bilo treba hirati v domu za upokojence. Lahko bi si privoščila dve ali tri varuške, ki bi nanjo pazile tudi čez noč, v izmenah, in bi lahko najela začasno bivališče v samoti, kjer bi se sosedje ne pritoževali zaradi nejnega stalnega, glasnega vpitja. Ko bi bila imela veliko denarja. Ko… A zdaj je prepozno, ker mama varušk in stanovanja ne potrebuje več. Jaz pa imam denarja vse manj.
Ostal mi je le grenk občutek, ki ga imam vsakič, ko moram priznati, da pač ni v mojih močeh… da ne zmorem. Da nimam dovolj tistega prekletega denarja. Tak občutek imam tudi, ko gledam našo psičko, ki ima dvanajst let in baje hudo artrozo. Rada jo imam, kot ima vsakdo rad te male kosmate prijatelje. In ji seveda želim olajšati starost in bolečine. Pa sem ponovno spoznala, kako kruto požrešna je ta potrošniška družba, ki preži na naša čustva in jih pretvarja v zaslužek. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

07.10.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!