Naša kultura sloni na temelju srečevanja, soočanja in prepletanja različnosti

Piše: Danijel Devetak Fotografije: DD

Nova Gorica / Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku “V iskanju navdiha”

Praznična in svečana je bila proslava ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom V iskanju navdiha, ki jo je 1. februarja v Veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici priredila Mestna občina Nova Gorica v sodelovanju s krovnima organizacijama Slovencev v Italiji, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij. V trenutku, ko začenjamo odštevati zadnjih 366 dni do uradnega uvoda v EPK 2025, je bil osrednji februarski kulturni dogodek v Novi Gorici posvečen slovenski literarni ustvarjalnosti v Italiji. Večer v duhu medsebojnega čezmejnega spoznavanja in povezovanja je bil torej namenjen bogastvu, ki ga prinaša kultura Slovencev v Italiji, ki je nastala v zadnjem stoletju v majhnem, a bogatem prostoru, ki sega od Trbiža mimo Benečije skozi Gorico in Trst vse do Milj. Ob tej priložnosti so se snovalci prireditve pred novogoriškim občinstvom spomnili dediščine, ki je oblikovala našo zamejsko skupnost, ljudi, ki so zanjo pomembni, hkrati pa so vnesli sveže pristope, ki bogatijo naš kulturni prostor, je poudarila Stefania Beretta, ki je večer povezovala. Proslava je želela biti tudi priložnost za izmenjavo idej, povezovanje in ustvarjanje mostov. “Naš goriški prostor že vrsto let skupaj gradi vezi, ki presegajo nacionalne meje in povezujejo ljudi v skupnost, ki ceni raznolikost ter se zaveda moči kulture pri oblikovanju boljšega jutri.” Bližnja Evropska prestolnica kulture je navsezadnje “tisti največji most, ki ga bomo skupaj zgradili in nas bo povezal v eno samo goriško skupnost”. Umetnost, jezik in tradicija nas odpirajo novim izkušnjam, veselimo se raznolikosti, ki oblikuje našo istovetnost.

S svojo navzočnostjo so kulturni večer počastili minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, senatorka Tatjana Rojc, državna svetnica Elena Zavadlav Ušaj, državna sekretarja Vesna Humar in Marko Rusjan, župan MO Nova Gorica Samo Turel in njegov goriški kolega Rodolfo Ziberna, predsednika SKGZ in SSO Ksenija Dobrila in Walter Bandelj ter cela vrsta uglednih gostov z obeh strani meje.

V prvem delu prireditve, ki jo je režirala Jasmin Kovic po scenariju Alexa Kame Devetaka, je na odru zaživela zgodba umetnice, ki išče navdih in odgovor na vprašanje, kaj novega lahko še sploh pove. Protagonistka je bila Patrizia Jurinčič Finžgar, navdih pa je poosebljal Ilija Ota. Na video posnetkih so s svojimi besedili oz. odlomki drugih avtorjev nastopili David Bandelj, Ilaria Bergnach, Majda Bratina, Mairim Cheber, Barbara Ferluga, Erika Fornazarič, Primož Forte, Matejka Grgič, Antje Gruden, Tina Gunzek, Dušan Jelinčič, Ivo Jevnikar, Marija Kostnapfel, Miroslav Košuta, Helena Lupinc, Danijel Malalan, Ace Mermolja, Jurij Paljk, Nikla Petruška Panizon, Alenka Rebula, Nadia Roncelli, Jasna Simoneta, Lucija Tavčar in Andreina Trusgnach, torej znani in manj znani književniki, šolniki, časnikarji, gledališčniki in zaposleni v nekaterih za zamejsko skupnost pomembnih ustanovah. V dogajanje so bile vključene tudi violončelistka Andrejka Možina, Mladinska vokalna skupina Emil Komel pod vodstvom dirigenta Mirka Ferlana in – kot posebna gostja – Vokalna skupina Vikra pod vodstvom dirigentke Petre Grassi.

Novogoriški župan Samo Turel je v pozdravnem nagovoru dejal, da smo “Slovenci obstali in ostali povezani, združeni in zavedni skozi vse trenutke zgodovine predvsem zaradi našega jezika in kulture. To je trdno zasidrano v naši podzavesti.” Poudaril je, da je letošnja slovesnost nekaj posebnega, ker so jo pripravili in izvedli Slovenci, ki živijo v sosednji Italiji in ki zato še bolj kot Slovenci v matični domovini “razumejo, kaj pomeni možnost uporabe maternega jezika in kaj kultura, ki nas identificira”. Slovenski narodnostni in kulturni prostor namreč sega čez državno mejo in razkriva bogato kulturno dediščino. V romanskem kulturnem prostoru je pogosto “prezrt in neopažen, zato je toliko bolj pomembno, da ga vrednotimo, promoviramo in razumemo v matični domovini”. EPK 2025 je za Turela tudi priložnost, “da se v čezmejnem večkulturnem prostoru lahko enakovredno predstavijo različne kulture, identitete, in to na spoštljiv in prijateljski način. Kot priložnost za dokončno spoznanje, da je večkulturnost naša prednost in da nas poznavanje, predvsem pa spoštljiva in dosledna raba slovenskega jezika v čezmejnem prostoru bogati.” EPK naj bo zato “prvi korak na poti do skupnega cilja, dne, ko bo spoštovanje kulture in enakovredna raba jezika nekaj samoumevnega za vse ljudi”.

Slavnostni govornik, minister Matej Arčon, si je prislužil prvi topel aplavz, komaj je stopil k mikrofonu in dejal, da je program proslave samo dokaz več, zakaj večkrat trdi, da vodi “najlepši in najboljši resor v Vladi Republike Slovenije”. Povedal je, da je v zadnjih letih doživel veliko lepega. Bil je župan v Novi Gorici, imel je privilegij, da je s kolegom in že pokojnim prijateljem Ettorejem Romolijem zagnal kandidaturo za EPK, in nazadnje ima čast, da v slovenski vladi skrbi za rojake zunaj meja. Z veseljem se je udeležil proslave, kjer se tako lepo srečujeta ta dva svetova, ta dva vira navdiha. Srečevanje, soočanje, prepletanje različnosti so temeljni kamni, na katerih sloni naša kultura, je dejal. Primorci smo odprti in gostoljubni ljudje, ki s srcem na dlani sprejemamo soseda. Drugačni tudi ne moremo biti, saj smo stoletja živeli na križiščih jezikov in kulturnih izročil. “Na to darilo svojih prednikov ne smemo pozabiti.” Arčon je prepričan, da bo EPK to dediščino brezmejnosti ponesla v svet. Čezmejni ekipi ustvarjalcev EPK je ob tem iskreno zaželel vso srečo, “čaka vas odgovorno in trdo delo, ampak vsi smo z vami”. Dokaz za to, kako resno Nova Gorica jemlje svoje ambicije in kulturno poslanstvo, je program letošnje proslave. Odločitev, da je ob slovenskem kulturnem prazniku na odru novogoriškega kulturnega doma zaživela ustvarjalnost Slovencev v Italiji, je namreč minister označil za “pogumno, tankočutno in predvsem pravo odločitev”. Umetnice in umetniki, ki delujejo zunaj slovenskih meja, dajejo skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru veliko umetniških presežkov. Minister ob svojih številnih obiskih v tujini velikokrat izkuša, kako zunaj matične države “slovenski ponos, pripadnost narodu, jeziku in kulturi zasvetijo močneje in zazvenijo glasneje”. Rojakom v sosednjih državah se je zahvalil, da ohranjamo in rojakom v matici vračamo “to pravo, čisto ljubezen do domovine. Če kje, je v vas neizčrpni vir navdiha.” Enako velja za rojake po svetu, ki se učijo slovenščine v najbolj oddaljenih in nepričakovanih delih planeta. “Skozi kulturo vedno vodi pot do srca. Kultura je vedno najboljši odgovor na tiste pojave v družbi, tudi v našem neposrednem okolju, ki želijo ohraniti bolečine iz preteklosti ali jih celo izkoristiti za vzpodbujanje novih konfliktov. V ustvarjalnosti je tista prava brezmejnost, ki ni le abstraktni pojem, ampak je sila, ki jo čutimo in nas vleče naprej – v prihodnost, ki si jo želimo za to mesto, za to občino, za to državo.” Malo je znano, da imajo tudi slovenski izseljenci svojo himno, ki v refrenu poje: “Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj.” V nas, v tistem najglobljem koščku srca, tam, kamor razlike ne sežejo, tam je dom in tam je Slovenija, je še dejal minister Arčon.

Proslavo sta z odličnim petjem popestrili in s slovensko himno združeno sklenili vokalni skupini Emil Komel in Vikra. Prva – v zborovski piramidi Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel – združuje pevce s slovenske in italijanske strani meje, slovensko in italijansko govoreče ter dvojezične posameznike, ki skupaj gojijo ljubezen do petja in tako uresničujejo ideal druženja, sodelovanja in ustvarjalnega dialoga, ideal EPK. Druga, komorni zbor Glasbene matice, ki letos slavi 10-letnico delovanja, je iz začetne dekliške zasedbe kmalu prerasla v inovativen, za ene drzen, za druge napredno umetniški sestav. Strokovni ugled dirigentke nedvomno podžiga ambicije in umetniška obzorja zasedbe, ki kljub prisotnosti pevcev iz vse Slovenije, Italije in od drugod ostaja “tržaško-slovenski projekt”, ki stremi k vedno višjim izrazom tehnične in interpretacijske popolnosti.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme