Intervju

“Naš glavni cilj je združevanje in ustvarjanje skupnega čezmejnega parka!”

“Naš glavni cilj je združevanje in ustvarjanje skupnega čezmejnega parka!”

Piše Matevž Čotar: POGOVOR /Stefano Santi in Andrea Beltrame, direktor in predsednik naravnega parka Julijskih Predalp

Naravni park Julijskih Predalp so ustanovili leta 1996 in se razteza na površini približno 100 km2 na ozemlju občin Rezija, Na Bili, Kluže, Bardo, Pušja Vas in Mužac. V park so vključeni najvišji predeli gorskih verig Lopiča, Muzcev in Kanina. Posebnost tega območja je izjemna biodiverziteta, ki je nastala na stičišču treh biogeografskih območij: Mediterana, Ilirije in Alp.
Letos je park dobil pomemben naziv Man and Biosphere mednarodnega društva UNESCO.
O tem pomembnem dosežku in o parku smo se pogovorili z direktorjem parka Stefanom Santijem (S. S.) in predsednikom Andreom Beltramejem (A. B.).

Najprej, kaj je točno naziv MAB in koliko časa ste si prizadevali za to?
A. B.: Naziv MAB je ena veja priznanj, ki jih daja UNESCO in se osredotoča na ravnotežje med človekom in naravo. Ko na nekem območju obstaja idealno ravnotežje med človekom in okoljem, tisto območje lahko predstavi kandidaturo za ta pomembni naziv. Mi smo začeli razvijati svoje okolje s pomočjo občin, ki mejijo s parkom: odprli smo info točke in podpirali naše ljudi, da začnejo pridelovati pridelke in ustvarjati izdelke, ki so posebnost na tem koncu, z željo, da bi zvečali našo ponudbo in dodatno ovrednotili to območje. Ko smo to dosegli z velikim uspehom, se nismo zadovoljili. Hoteli smo kaj več, nekaj kar bi potrdilo naš trud, in to smo dobili pri prijateljih iz Slovenije oz. Triglavskega narodnega parka. Opazili smo, da je v tem parku tudi posebno območje z nazivom MAB, in razumeli smo, da je tista naša pot. Dolgo pot za dosežek priznanja smo začeli leta 2011. Najprej smo začeli delati v sklopu šestih občin, ki ležijo na območju parka, potem pa, ko smo si dobro prebrali dokumentacije, smo dognali, da je ta prostor premajhen v primerjavi z drugimi območji MAB po svetu. Zato smo začeli širiti idejo in ponudbo tudi občinam, ki so v neposredni okolici, in postali močnejši. Vsi upravitelji so se strinjali in tako smo predstavili svojo kandidaturo.
S. S.: Naziv ima seveda velik pomen že kot “brand”, saj je UNESCO ena izmed najpomembnejših mednarodnih organizacij. To je za nas velika čast in sreča, saj so naravne lepote, ki so pod okriljem te pomembne organizacije, zelo privlačne za turiste oz. ljubitelje narave. Poleg tega smo zdaj združili enajst občin v ta pomembni projekt, te bodo zdaj delale za skupno dobrobit območja in vse sledile navodilom, ki smo si jih skupno zastavili. To je gotovo dodana vrednost.
Torej obstaja sodelovanje s Triglavskim narodnim parkom?
S. S.: Absolutno! Z upravitelji Triglavskega narodnega parka se slišimo vsak dan. Sodelovanje smo vedno gojili in ga bomo tudi naprej s skupnimi projekti. Slovenci so nam tudi dosti pomagali pri pripravah naše kandidature za naziv MAB. Spoznali smo tudi predsednico nacionalnega odbora MAB Gordano Beltram, ki nam je predstavila slovensko izkušnjo kandidature.
A. B.: Rad bi poudaril, da se sodelovanje hitro in močno krepi, kajti naš glavni cilj je prav združevanje in ustvarjanje skupnega čezmejnega parka, ki je last človeka in narave ne glede na narodnost. To je tudi eden glavnih ciljev organizacije UNESCO, zato ne moremo drugače kot nadaljevati po tej pravi poti. Meje za naravo ne obstajajo in ne bi smele obstajati niti za človeka.
Kateri projekti potekajo zdaj?
S. S.: Če ostanemo pri sodelovanju s Slovenijo, lahko omenim uspešen projekt NAT2CARE v sklopu Interrega Italia-Slovenija, ki spodbuja skupnosti za ohranjanje in obnavljanje čezmejnih območij Natura 2000. Cilj je izboljšati stanje in prisotnosti biodiverzitete teh območij in krepitev celovitega čezmejnega upravljanja, z okoljsko vzgojo, ozaveščanjem prebivalstva in povečanjem promocije ekosistemskih storitev. S projektom izvajamo monitoring številnih gorskih habitatov in živalskih vrst, kot so zveri, votlorogi, ujede, sove, a spremljamo tudi žuželke.
V območje parka nista še vključena Naborjet-Ovčja vas in Trbiž, čeprav spadata v Julijske predalpe. To območje nismo upoštevali zaradi enega razloga, ker je ta del Kanalske doline podvržen mednarodnemu sporazumu in nismo hoteli preveč birokratskih zapletanj. Gotovo pa je naš cilj vključiti v park tudi trbiški gozd, ki je še edina državna gozdna površina.
Kaj pa glede flore in favne? Imate veliko raznolikosti na območju, beležite rastline, ki so v nevarnosti oz. se ohranjajo? Imate kakšne probleme z zvermi?
S. S.: Popis, ki nam ga je naredila Univerza iz Trsta, je pokazal, da je na tem območju 1200 vrst in podvrst, v bistvu na tako malem območju 1/6 italijanske flore. To zato, ker je park stičišče treh biogeografskih območij in ker na tem kraju pogosto dežuje. Danes imamo tudi veliko tujih vrst, ki niso tipične za naše območje, in to tudi zaradi klimatskih sprememb, ki vplivajo predvsem na alpske rastline. Imamo zanimive primere npr. na Kaninu, kjer je ledenik, ki se počasi topi, in na odkritem prostoru so začele rasti alpske vrste in nižje, kjer je bilo nekdaj dovolj hladno za njihovo ohranitev, začenjajo izginjati. Prav zaradi tega pojava izvajamo projekt, s katerim botaniki presajajo te rastline, ki so v nevarnosti, na višje položaje. Podobno so v nevarnosti tudi nekatere vrste živali, kot npr. bela jerebica, ki je žal prisotna le še na Kaninu in Mangartu in jo monitoriramo s kolegi Triglavskega narodnega parka. Dokler bo zdržal ledenik, se bo ohranila. Temperature se višajo, ledenik se seveda krči, toda na srečo je na tem območju veliko padavin, tako da pozimi sneži in to malo izravna račune. Če nekega dne ledenika ne bo več, se bodo začele seliti v ta prostor bolj mediteranske vrste.
A. B.: Z zvermi nimamo posebnih težav. Risov je vedno manj, ker jih slovenski lovci ne marajo in so jih veliko postrelili. Prav pred kratkim so v Triglavskem narodnem parku začeli izvajati projekt za boljšo zaščito te živali. Volkovi so v glavnem samo na prehodu, medtem ko imamo z medvedi od časa do časa kakšno težavo, predvsem ker napadajo ovce. Dežela pa skrbi, da lastnik dobi povračilo škode. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

25.07.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!