“Narodna noša je simbol našega obstoja!”
27. Kraška ohcet / Od 24. do 28. avgusta 2022
Po večletnem premoru, najprej zaradi iskanja poročnega para, nato zaradi pandemije, bo priljubljena Kraška ohcet letos spet zaživela; to bo njena 27. izvedba. Vest so pred meseci sporočili organizatorji, Občina Repentabor, zadruga Naš Kras in kulturno društvo Kraški dom. Potekala bo od srede, 24. avgusta, do vključno nedelje, 28. avgusta. Vzela se bosta Dana Puric in Ivan Kerpan. V sredo bo uradno odprtje, v četrtek bosta potekali fantovščina in dekliščina, v petek zvečer je na vrsti podoknica, ki jo zaročenec v družbi prijateljev zapoje svoji zaročenki, predvečer poroke pa je namenjen prevozu bale, nazadnje je seveda na vrsti nedeljska poroka. V zgodnjih jutranjih urah pride na nevestin dom njena najboljša prijateljica – družica, da ji pomaga pri oblačenju. Nevestina in ženinova poročna obleka sta tipični domači noši; še zdaj ju krojijo po nekdanjih pravilih in navodilih. Ženin se obleče doma, kjer ga pričakujejo prijatelji, nepogrešljivo oblečeni v nošo. S harmonikarjem na čelu se druščina odpravi proti nevestinemu domu. Od tu se po občutenih priporočilih staršev in krajšem slovesu ves sprevod napoti proti Tabru, kjer je poročni obred.
Priprave na letošnjo Kraško ohcet so se začele že pred časom, uvod v letošnji praznik pa je bilo srečanje z Marto Košuta na temo Pomen narodne noše v našem prostoru, v torek, 19. julija, v Kraški hiši v Repnu. Prisotne je v imenu KD Kraški dom in zadruge Naš Kras pozdravila Melania Calzi in povedala, da je Marta Košuta izvedenka in raziskovalka na področju narodnih noš. Z društvom Kraški dom je začela sodelovati ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je vodila tečaj šivanja narodnih noš. Po poklicu je učiteljica; vedno je gojila veliko ljubezen do našega območja in kulture. S časnikarko in kulturno delavko Nadjo Briščak se je v prostem času začela ukvarjati z izdelavo noš, predvsem zato, da bi pomagali drugim in jim razčistili dvome o oblačenju in šivanju. Z raznimi tečaji in predavanji sta ponovno obudili spomin in pravila, ki so pri izdelavi in oblačenju noš bistvenega pomena. Marta Košuta je svoje znanje in raziskovanje zaupala tudi tiskani besedi, saj je izdala tri knjige, je še povedala Melania Calzi.
Marta Košuta je najprej izrazila svoje veselje nad letošnjo Kraško ohcetjo, ki se po dolgem času končno vrača. Obnovili bomo našo manifestacijo, ki je prevzela predvsem naše mlade, je povedala izvedenka. Prav je, da obnovimo našo tradicijo in razmislimo, kaj je noša, kaj nam Tržačanom pomeni in kako moramo nanjo gledati in zanjo skrbeti. Pomembno je, da se vsi zahvalimo ženinu in nevesti, saj veliko žrtvujeta za to, da se ta tradicija ohrani, je povedala Marta Košuta.
Danes pravijo narodni noši “kostum”, a to sploh ni primerna beseda; slabo obvladajo tudi pravila oblačenja in obnašanja. Trst ima dve narodni noši: alpsko in škedenjsko, ki je popolnoma drugačna od prve, a je seveda slovenska. V preteklosti so se tržaški meščani posmehovali narodni noši, saj je bila le-ta kmečko oblačilo, ki ima korenine v srednjem veku, ko je družba bila razdeljena v sloje, je povedala Marta Košuta. Noša je tradicionalno oblačilo ljudi najnižjega sloja, kmetov, ki so nekoč vzdrževali celotno meščanstvo in skrbeli zanj, a se jim je le-to posmehovalo. Mi pa moramo biti ponosni na svoje korenine, je dodala Košuta. Konec 15. stoletja se je po Evropi začela razvijati moda. Kmetje so si lahko privoščili samo oblačila, ki so jih sami izdelali iz pridelanega lanu, konoplje in bombaža. Oblačila niso smela biti barvana. Kasneje se je noša začela razvijati, saj je Cerkev uvedla pravilo, da se mora človek za nedeljsko mašo urediti in lepo obleči. Nastali sta tako dve noši: oblačilo “za petek in za svetek”. Leta 1848 (ob pomladi narodov) se je vse precej spremenilo. Takrat se je dokončno nehala tudi prisilna nošnja določenega oblačila. Do takrat je bilo nižjemu sloju prepovedano industrijsko in barvano blago. Naša narodna noša je dobila še večji poudarek in postala simbol našega obstoja, naše avtohtonosti in naše bitnosti na tem prostoru, je še povedala izvedenka Marta Košuta.
Predavanju je sledilo odprtje razstave umetno izdelanega cvetja sekcije ročnih del Razvojnega združenja Repentabor.
