Narod + jezik = kultura?

Piše:

Mačkolje / Ob dnevu slovenske kulture

Dovolj razmišljamo o kulturi? O našem slovenskem prostoru, ki je hkrati življenjsko okolje? Sta narod in jezik pojma, ki povsem utemeljujeta neko kulturo? O tem so se spraševali in razmišljali na doživeti proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Srenjski hiši v Mačkoljah. Domače društvo SPD Mačkolje je namreč priredilo kulturni večer, na katerem so se prepletali glasba, petje, razmišljanje in recitiranje. Ob branju Prešernovih verzov, ki jim je občuteno dajal glas Janez Beličič, so si prisotni lahko ogledali tudi video posnetke nekaterih umetnikov oz. glasbenikov sodobne glasbene scene in kako ti občutijo, dojemajo in umetniško prikazujejo slovensko narodnost, jezik in kulturo. Neobičajna, prijetna proslava, na kateri je bil viden pečat mlajših sil vaškega društva, ki so si želeli predstaviti tudi delček tiste “ne-akademske” kulture, ki smo ji nekdaj pravili ljudska, potem popularna, danes pa z nazivom “urbana”. Moderator večera je bil mladi Jakob Tul, ki je najprej izrazil veselje, da so lahko po dvoletnem premoru spet v domači dvorani. Nato je razmišljal in razložil, od kod naslov kulturnega večera. Povedal je, da govoriti o narodu postaja kočljiva tema, ki se je večkrat izogibamo. Za nekatere je to zastarel in presežen pojem, a vendar je bilo prav romantično pojmovanje naroda eden od vzgibov Prešernovega pesnjenja. Drugi člen enačbe (oz. neenačbe) je jezik in danes marsikoga skrbi “zdravstveno stanje” naše materinščine, prav kot je pred 200 leti tudi Prešeren, v enem svojih najhudomušnejših sonetov, ošvrknil malomaren odnos takratne slovenske elite do lastnega jezika. Da se enačba lahko izide, pa večkrat pozabimo na pomemben element, in sicer prostor. Prostor, ki je hkrati življenjsko okolje, skupek krajinskih elementov in prizorišče vsakršnega ustvarjanja. O njem premalo razmišljamo v okviru kulture, bolj ga omenjamo v povezavi z okoljevarstvenimi temami. Več bi bilo treba razmišljati o tem pomembnem elementu našega slovenstva. Prav Prešeren se je večkrat posvečal iskanju nekega prijaznega okolja, ki bi mu nudilo zatočišče v “nemirnem divjanju”.

Ob 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, enega izmed velikanov slovenskega duha, so slavnostni govor in razmislek o kulturi prostora in prostorih kulture zaupali Neži Kravos. Mlada kulturna delavka je sklenila magistrski študij na fakulteti za arhitekturo, ukvarja se z grafičnim designom, uči umetnostno zgodovino in je društveno zelo angažirana, saj je med drugim predsednica Društva mladih Slovencev v Italiji DM+. Več časa se je spraševala, kako bi začela govor, ki bi bil povezan z arhitekturo in narodnostjo, in takoj dobila odgovor v treh glavnih načelih arhitekture: firmitas, utilitas in venustas. Trdnost, uporabnost in lepota. To niso zgolj arhitekturni nasveti, temveč lahko od njih odnesemo tudi kaj koristnega za življenje, je opažala kulturnica. Tako si trdnost, prav tako kot za stavbo, želimo tudi za narod in narodno identiteto, ki ne smeta le obstajati v času, temveč prav kot stavbo ju je treba negovati, redno vzdrževati in tudi prenoviti. Uporabnost je v arhitekturi enostavno to, da so stavbe oblikovane po meri človeka. Da so prostori ustrezno veliki, da so smiselno razporejeni in da služijo svojemu namenu. To lahko prenesemo na večje merilo, na primer na javne stavbe, da delamo take prostore, kjer se ljudje radi zadržujemo, kamor radi zahajamo, saj če v hišah ni ljudi, potem je to le prazna škatla. Neža Kravos je sklenila z lepoto in dejala, da lepoto iščemo prav vsi na vseh področjih. “Z iskanjem lepega se izražamo. Z iskanjem lepega s svetom delimo del svoje duše. Z iskanjem lepega pravzaprav ustvarjamo kulturo!”. Ustvarjanje kakovostnih prostorov je ravno tako pomembno kot ustvarjanje na vseh drugih področjih. Dobra arhitektura je in bo ostala del naše kulturne dediščine. Kot se pa marsikje dogaja, nas tudi pri nas bolj skrbi to, da bo staro ostalo nedotaknjeno, kot pa da bo novo dovolj dobro. A ravno to, kar danes ustvarjamo, bodo gledali naši potomci, je dodala govornica in sklenila s Plečnikovim citatom: Lepoto iščite z vsemi silami in ogrevajte se na domači zemlji. Ako ne najdemo v življenju vrat lepote, ne bomo nikoli prestopili praga lepote v večnosti.

Prijeten februarski večer so z glasbenim pozdravom popestrili pevci in pevke MePZ Mačkolje s skladbami Barčica (ljudska, v priredbi Ubalda Vrabca), Spominčice (madžarska narodna, v izvedbi Vlada Kreslina in priredbi Blaža Strmola), Če ti ne boš moj (narodna, v priredbi Emila Adamiča).

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme