Napetost na Bližnjem vzhodu ne kaže poti za mirni izhod

Razmere na Bližnjem vzhodu so po atentatu na političnega vodjo Hamasa Ismaila Hanijo in enega najvišjih poveljnikov libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah Fuada Šukra vedno bolj napete. Iran je napovedal maščevanje, izvedlo pa ga bo lahko tudi gibanje Hezbolah, ki ga Iran podpira. Ameriški sekretar Blinken je predvidel, da se bo iranski napad na Izrael izvedel prav v teh dneh.

“Odgovor na umor Ismaila Hanija bo presenetljiv,” je sporočil Hossein Taeb, visoki funkcionar Vojske stražarjev islamske revolucije. Maščevanje nad Izraelom je torej zagotovljeno, čeprav so številne države pozvale Iran, naj obdrži hladno kri. Predstavnik iranske misije pri ZN je sporočil, da je izraelski napad v Bejrutu, v katerem so bili ubiti Šukr in še pet civilistov, nedvomno spremenil pravila igre. “Pričakujemo, da bo Hezbolah izbral več ciljev in da bo v svojem odgovoru udaril globlje,” je še dejal in potrdil, da Hezbolah svojega odziva ne bo omejil na vojaške cilje. Benjamin Netanjahu pa je z druge strani prepričano sporočil, da je Izrael pripravljen “na vse scenarije” in da “bo na vsak napad odločno odgovoril”.

Vse kaže, da konflikta ni mogoče zadržati: v noči med 4. in 5. avgustom je šiitsko gibanje Hezbolah v odgovor na izraelske napade na sever Izraela že izstrelilo več raket.

Svet si pred dogajanjem ne more več zakrivati oči: svojo težo imajo seveda tudi opredelitve drugih držav, ki medtem že pozivajo svoje državljane, naj zapustijo Libanon. ZDA so Izraelu obljubile “železno podporo” v primeru povračilnega napada Irana, ki je po besedah ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna neizogiben. Svojo podporo Hamasu pa je z dobavo orožja potrdila tudi Rusija.

Italijanski minister Antonio Tajani je prav tako kot ostale članice G7, ki so se sestale v nedeljo, pozval obe strani k pomiritvi konflikta. Slovenska ministrica Tanja Fajon je v telefonskem pogovoru spodbudila iranskega zunanjega ministra Alija Bagherija Kanija k spoštovanju listine Združenih narodov in mednarodnega prava ter poudarila pomembnost “zaščite življenja civilistov v vseh okoliščinah”.

S podobnimi nameni je Teheran obiskal tudi jordanski zunanji minister Ajman Safadi, in to prvič v dveh desetletjih. Iranski predstavniki so v odgovor na Safadijeve pozive k miru dejali, da “ni prostora za kompromise”. Jordanijo, ki velja za zahodno zaveznico, namreč skrbi, da bi jo lahko Iran napadel, če bi presodil, da pomaga Izraelu pri obrambi. Safadi pa je prejšnji teden obsodil uboj Hanije in ga označil za “grozljiv zločin in potezo, ki pomeni kršitev mednarodnega in humanitarnega prava ter poseg v suverenost države”. V državi med dvema ognjema živi tudi velika palestinska skupnost, ki s protesti izraža svojo solidarnost palestinskemu ljudstvu v Gazi. Po dogajanjih v minulem tednu so doslejšnji koraki v smer premirja skoraj popolnoma zbledeli. V pogajanjih, ki so jih v glavnem vodili Katar, ZDA in Egipt, se je Hanije, za razliko od drugih voditeljev organizacije in možnih naslednikov, izkazal za nekoliko bolj pragmatičnega sogovornika in bolj pripravljenega na pogajanja.

Do pred kratkim je bilo torej zaznati kanček upanja za prekinitev konflikta med Izraelom in Hamasom. V minulem tednu pa so se krhki mostovi popolnoma porušili, črna luknja konflikta na Bližnjem vzhodu postaja vedno širša. Za vojno, ki pridobiva svetovne razsežnosti, lahko le upamo, da bosta z diplomatskimi spretnostmi velikih mož sveta navsezadnje prevladala zdrava pamet in usmiljenje.