Največje težave so v pomanjkanju kadrov in birokraciji

Piše: Kat

Srečanja pod lipami / Gorica in njen razvoj

V drugi polovici maja bodo v Gorici občinske volitve. O prihodnosti mesta se je skupina gostov pogovarjala na srečanju v KCLB v četrtek, 3. marca. Večer se je začel v popolni temi, na tak način so organizatorji hoteli izraziti solidarnost ukrajinskemu narodu, ki je pod udarom ruske armade. Moderator večera, časnikar Matevž Čotar, se je pogovarjal z občinskim svetnikom in predsednikom SSO Walterjem Bandljem, občinsko svetnico SSk Marilko Koršič, lekarnarko Rebecco Rinelli, članico skupščine Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Maro Černic in Martinom Figljem, vinogradnikom in predsednikom Združenja proizvajalcev rebule z Oslavja.

Marilka Koršič je že petnajst let svetnica SSk na Občini Gorica. Izvoljena je bila že med mandatoma Ettoreja Romolija,“karizmatične osebnosti, ki je znala združevati člane svoje koalicije in v marsičem varčevati.” Romoli je zmanjšal tudi število občinskega osebja, kar je včasih privedlo do kriznih situacij. Svetnica je priznala, da sedanji župan dela na povsem drugačen način. V opoziciji je veliko visoko usposobljenih oseb, ki bi lahko marsikaj doprinesle k upravljanju goriške občine, Ziberna pa jih ni nikoli primerno upošteval, da bi lahko prišlo do plodnega sodelovanja. Svetnica je spregovorila o sporih na občinskih sejah, ki so v času pandemije večinoma potekale po spletu, in o težavah Gorice, ki so jih svetniki večkrat spoznali le ob branju dnevnega časopisja, “župan poroča prej medijem kot nam”. Poudarila je, da so že v času Romolija imeli svetniška vprašanja v slovenščini, čeprav občinski pravilnik predvideva možnost uporabe slovenščine le za pozdrav in nastop na prvem srečanju – do posodobitve še ni prišlo.

O svoji vlogi v občinskem svetu je spregovoril tudi Walter Bandelj, ki se že veliko let aktivno ukvarja s politiko, najprej v rajonskemu svetu za Podgoro, kasneje v občinskem svetu, kjer je “politika z veliko začetnico”. Bandelj je izpostavil težave, s katerimi se slovenski svetniki srečujejo glede uporabe slovenščine, čeprav igrajo dvojno vlogo, “delamo za Slovence, za naš narod, po drugi strani pa tudi za večinski narod.” Svetnik je poudaril, da je v svojem drugem mandatu tudi pooblaščen za problematike, ki zadevajo desni breg Soče, za Štmaver, Podgoro, Oslavje in Pevmo, cilj stranke SSk pa je biti v občinskem odboru, ne le v opoziciji.

Lekarnarka Rebecca Rinelli je opozorila, da goriško zdravstvo doživlja zelo stresno obdobje. Največje težave so v pomanjkanju družinskih zdravnikov, veliko se jih je upokojilo, tisti, ki so še v službi, pa so preobremenjeni. Tudi delo ostalega zdravstvenega osebja se je spremenilo, “vedno več birokracije pritiska na nas, ki imamo tako manj časa za osebni stik s strankami.” Rebecca Rinelli je predlagala, da glede na to, da je v Gorici veliko starostnikov, bi se lahko mestna bolnišnica specializirala prav v njim namenjenim storitvah, “majhne bolnišnice lahko postanejo biseri s posebnimi specializacijami in v to bi lahko preusmerili tudi našo mladino, ki trenutno v mestu nima veliko perspektiv.” Mladi zapuščajo mesto, izobražujejo se v tujini in v Gorico ne ponavadi ne vračajo. Gospa Rinelli je prepričana, da bi jih lahko zadržali z boljšim sodelovanjem med šolskimi ustanovami in delodajalci, podjetniki, “srečati se morajo tudi s strokovnjaki in starostniki, od katerih se lahko marsikaj naučijo.”

Za lepšo prihodnost mladih iz Gorice in Nove Gorice si prizadeva tudi EZTS. Mara Černic je dejala, da je to referenčni subjekt na občinskem ozemlju, in sicer v čezmejni perspektivi, za kulturni, turistični in gospodarski razvoj. “EPK 2025 je izredna razvojna priložnost. Na noge moramo postaviti nekaj, kar bo ostalo tudi v prihodnje,” je povedala in razložila, da bo EZTS upravljal tudi sklad za male projekte v sklopu programa Interreg Italija-Slovenija. Z izbiranjem projektov, ki bodo deležni finančne pomoči, bo lahko vplival na razvojni proces našega ozemlja, “v katerega se bo slovenska manjšina lahko dobro vključila: potrebujemo originalne ideje in ljudi, kadre, ki bi jih znali uresničiti.”

“V zadnjih letih smo na Oslavju ustvarili nekaj zanimivega za občinsko in tudi deželno politiko,” je dejal Martin Figelj. Delovanje članov Združenja pridelovalcev rebule je povečalo vidljivost in prepoznavnost celotnega občinskega ozemlja, čeprav sloni predvsem na zasebnih finančnih sredstvih. Figelj je namreč poudaril težave, s katerimi se soočajo kmetje, večji in manjši podjetniki, zaradi birokratskih postopkov, ki so potrebni za koriščenje skladov. V EPK 2025 vidi veliko priložnost za razvoj, prepričan pa je, da je pri nas očitno pomanjkanje infrastruktur in tudi mladih kadrov, ki bi lahko prispevali k projektom. Tudi Bandelj je spregovoril o težavah pri uresničitvi kateregakoli projekta, med drugim je spomnil, da je EPK 2025 slovenski projekt, v manjšini pa je razvidno pomanjkanje organizacije, ki bi omogočila, da bi lahko pri njem aktivno sodelovali.

Kaj nam bo prinesla EPK 2025, postaja pri nas sporno vprašanje. Kako bo slovenska manjšina vključena v razne projekte, še ni jasno. Glede tega je bilo na četrtkovem večeru kar nekaj pripomb iz občinstva, izpostavljenih je bilo veliko kritičnih točk. Prihodnost Gorice in razvoj manjšine tudi v luči EPK 2025 ostajata neznanki; kot je povedala Marilka Koršič, pa je to vendar naše mesto: “Gorica je moje mesto, je vaše mesto, je večkulturno, slovensko. Tu smo bili, smo in moramo ostati, delati in se truditi, da bo življenje v mestu boljše.”

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme