Najprej zdravje?

Piše: Danijel Devetak

V zadnjem letu tako pogosto berem ali slišim stavek “najpomembnejše je zdravje”, da me že skoraj moti. In se sprašujem, kaj sploh je zdravje, o katerem vsi govorimo, na katerem mestu je v moji lestvici vrednot oz. kaj vsega sem pripravljen žrtvovati zanj.

Saj se vsi strinjamo s tem, da je zdravje neprecenljiva dobrina, ki se je zavedaš šele tedaj, ko je nimaš več. Da je zdravje nekaj, kar ti je dano in si ga še največji bogataši ne morejo zagotoviti. Toda zdravje ni samo odsotnost covida19 oziroma vsakršne bolezni (skoraj pozabljamo, da obstajajo tudi druge patologije …). Zdravje je stanje fizičnega, biološkega, pa tudi – še kako! – duševnega in duhovnega dobrega počutja. Na vse to moramo biti pozorni, ko v strahu pred okužbo s koronavirusom tako strogo upoštevamo varnostne ukrepe, da zanemarjamo druge vidike našega zdravja, če se premalo gibamo, če odlašamo z rutinskimi zdravniškimi pregledi, če se preveč zapiramo vase, če več ne iščemo stikov z ljudmi. Da, zdravje ima opraviti tudi z medčloveškimi odnosi.

Vsem je na dlani, kolikšno škodo je v tem smislu v zadnjem letu naredila pandemija – žal še najbolj – med mladimi; toda to je morda le vrh ledene gore, s katero bomo imeli še dolgo opravka. Zaprtje šolskih stavb je bilo gotovo posebno boleč ukrep – zlasti za mlade in družine. Gotovo bo imelo dolgoročne posledice, ki se pa kažejo že danes. Po podatkih državnega tožilstva na milanskem sodišču za mladoletne so poskusi samomora med mladimi v zadnjih 12 mesecih narasli za 50%, kazniva dejanja za 40%. Šolanje na daljavo, pomanjkanje družbe vrstnikov, preveč prostega časa – zaradi vsega tega preveč mladih postaja krhkejših, pa tudi bolj jeznih in nasilnih. Do sebe in drugih. Pediatri govorijo o porastu primerov z obsesivno-kompulzivnimi motnjami, govorno-jezikovnimi težavami, celo primerov zgodnje pubertete kot posledice psihičnih stisk. Ure in ure pred ekrani naj bi povzročale tudi demotiviranost in celo panične napade.

Otroci in mladi, zaprti na domovih, izgubljajo dragocene priložnosti v najpomembnejših letih osebnostne rasti. Tega vsi ne vidijo, njihovih duševnih stisk pa ne smemo podcenjevati. V osamljenosti se namreč lahko marsikaj zgodi. In za sabo pusti tudi – za zdaj še skrite, a – neizbrisne rane. Če hočemo mirneje hoditi v prihodnost, moramo zato poskrbeti, da otroci in mladi čim prej vzpostavijo uravnovešeno čustveno življenje v zdravih medosebnih odnosih, osnovo za gradnjo fizičnega in duševnega dobrega počutja.

Kar se tiče na splošno zdravja, bi zato bilo verjetno najbolje, ko bi začeli razmišljati malo širše. Ko bi bili bolj pozorni na to, da družinskega člana, soseda, prijatelja, kolego itd. ne vprašamo “kašljaš? imaš vročino? si si razkužil roke?”, ampak “kako se počutiš? kaj si želiš? kaj lahko skupaj naredimo?” Najpomembnejše ni fizično zdravje, najpomembnejši je človek, njegovo celostno dobro počutje! Fizično zdravje ne more biti glavna stvar. Najpomembnejše je ostati ljudje. Nikdar prej nismo tako jasno uvideli, da se ne moremo rešiti sami, da smo vsi odvisni od vseh, da je medčloveška solidarnost temeljnega pomena. Zato: najprej človek, najprej vsi ljudje! V luči tega načela se lahko na pravičen in učinkovit način soočamo s katerokoli epidemijo, ekonomsko krizo, podnebnimi spremembami, problemi sožitja in drugimi grožnjami. Če pa postavljamo na prvo mesto ekonomijo, zdravje ali karkoli drugega, bo človek prej ali slej nastradal. Verjetno ni slučaj, da sveti oče Frančišek v zadnjem letu vse pogosteje govori o bratstvu kot izzivu našega stoletja in novem mejniku človeštva. Bratstvo je lastno vsem, vernim in nevernim, je nekaj, kar ne ostaja pri besedah, kar vpliva na sobivanje in mir. Na celostno dobro počutje. Je način mišljenja in življenja, ki lahko spremeni zgodovino. Poskusimo!

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme