Naj ostane živo ljudsko izročilo!

Piše:

Fantje izpod Grmade in Devinski mladinski krožek

Devinu so proslavili praznik slovenske kulture s posebnim večerom, na katerem so predstavili devinsko ljudsko pravljico O Čenčku, kači in zakladu na starem gradu, ki je pred kratkim izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Na večeru, ki sta si ga zamislila društvo Fantje izpod Grmade in Devinski mladinski krožek, so spregovorili Marko Tavčar, ki je pred davnimi leti s skavti zgodbo izbrskal in jo zdaj zapisal, urednica Nina Pahor, ki je s Tavčarjem poskrbela tudi za etnografski prikaz dela, in ilustratorka Ajlin Visentin.

Marko Tavčar je na kratko predstavil letošnjo zbirko GMD in nato prisotnim povedal, kako je nastala rekonstrukcija pravljice in zakaj so si jo želeli izdati. Pred leti so kot skavtje posneli na avdiokasete veliko gradiva, da bi ohranili in poiskali “pozabljene” zgodbe ljudskega izročila. Med temi je bila tudi pravljica o Čenčku, ki jim jo je pripovedovala domačinka Marija Mervic Legiša. Pred kratkim so razkrili še marsikatero podrobnost o zgodbi in tudi odločili, da je vredna izdaje. Čutili so se namreč dolžni, kajti pravljica predstavlja duhovno dediščino, ki jo je treba posredovati sedanjim generacijam, da lahko s temi spoznanji nadgrajujejo svojo identiteto in narodno zavest. Tako bo ljudsko izročilo ostalo živo in istočasno osmišljamo našo prisotnost v tem prostoru in nakazujemo smer v prihodnost, je povedal Tavčar, ki je dodal, da je dan slovenske kulture prava priložnost za tako predstavitev, saj so prav tako France Prešeren in slovenski rojaki tistega časa skrbno iskali gradivo, da bi ohranili ljudsko izročilo.

Jezikoslovka Nina Pahor, po poklicu narečjeslovka, je predstavila jezikovni vidik pravljice oz. kako so z mladimi DMK naredili narečno transkripcijo, nato knjižno različico in nazadnje umetniško besedilo v verzih in uglasbitev (za katero je poskrbel Patrick Quaggiato). Preučevalka narečij je razkrila marsikatero zanimivost o svetu narečij, in sicer, kako je potekal postopek transkripcije, kako so razdeljena narečja v slovenskem prostoru in pri nas, značilnosti krajevnega govora in narečja, posebnosti tonov in naglasnih umikov pri kraškem narečju ipd.

Ilustratorka Ajlin Visentin pa je obrazložila, kako se je lotila ilustracije pravljice, kako jo je najprej razdelila na posamezne prizore in ustvarila prav neke vrste risanko. Pozorno je sledila opisom, zgodovinskim slikam domačih krajev in značilnostim posameznih motivov. Prav tako se je igrala z barvami in svetlobo, kar je vidno že na “nočni” platnici, kjer tema in daljna lučka v okencu gradu že ustvarita v bralcu občutek skrivnosti in čarobnosti.

Ob koncu je članica DMK Martina Bearzi še povedala, kako je pred leti nastala cela glasbeno-gledališka uprizoritev legende in živ primer, kako lahko mladi sestavijo kvalitetno kulturno produkcijo.

Prijeten večer, ki so ga glasbeno obogatili kitarski zveni gojenk podružnice SCGV Emil Komel v Devinu Lare Desanctis in Lare Emili, Allegretto, se je sklenil z odprtjem in ogledom razstave ilustracij, ki jih je mlada umetnica Ajlin Visentin ustvarila za ljudsko pravljico.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme