Naj nas knjige povezujejo, bogatijo in osrečujejo!

Pogovor / Sonja Žakelj, direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika

Kdaj ste prvič v življenju vzljubili knjigo?

Ne spomnim se, da bi bil odločilen en sam trenutek/dogodek, ki bi bil povezan z ljubeznijo do knjig. Knjige se mi zdi, da sem imela rada že v otroštvu, proti koncu osnovne šole pa so mi postale tudi zatočišče/varen pristan na eni strani in odskočna deska za “polet v svet” na drugi strani. Morda me je najbolj navdušilo raziskovanje drugih dežel in pokrajin “na mestu” (“potovanje po svetu v varnem zavetju moje sobe”). Verjetno je bila to ena prvih stvari, ki me je pri knjigah navdušila: da lahko v eni knjigi/enem popoldnevu spoznaš neki narod/državo/življenjsko zgodbo sočloveka. Zame so knjige svoboda, učenje, sprostitev in užitek; okno v svet, tolažba v težkih dneh, razvedrilo na deževen dan, nujno orodje za osebnostno rast in vseživljenjsko učenje …; odlična družba za kadarkoli in kjerkoli. Meni so knjige ZAKON!

Kaj vam je pomenilo biti direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika v času pandemije?

Delo v času pandemije je bilo še precej bolj stresno, saj je bilo ogromno neznank, strahu in negotovosti. “Žongliranje” med  strahom uporabnikov in zaposlenih na eni strani in željo ter dolžnostjo nuditi dostop do knjig, informacij, dejavnosti in storitev v največji možni meri na drugi strani. Ni bilo lahko. Sem pa ponosna, da nam je uspelo tako hitro se prilagoditi in delno spremeniti naše dejavnosti, jih del preseliti na splet in tako ljudem omogočiti dostop do informacij, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih vsebin.

Kako je mogoče v današnji družbi privzgojiti ljubezen do knjig?

Verjamem, da v prvi vrsti z zgledom (doma, v šoli in tudi na dopustu/počitnicah). V šoli in v knjižnici z organiziranimi obiski knjižnic, knjižničark, avtorjev, z različnimi bralnimi projekti (tudi nagradnimi). Pri predstavitvah knjig/ustvarjalcev uporaba sodobnih/drugačnih pristopov. Prilagoditev in uporaba sodobne tehnologije, promocija e-knjig, zvočnih knjig; izdelava lastnih knjig (ko otroci napišejo in ilustrirajo zgodbo in potem te liste spnejo skupaj in dobijo svojo mini knjižico) … Mnogo je načinov in možnosti …

Kaj pomeni gojiti veselje do branja v Cankarjevi knjižnici Vrhnika, v Cankarjevem rojstnem kraju?

Pomeni veselje in odgovornost. Zavedamo se pomena njegovega dela, strinjam se z Marcelom Štefančičem jr., ki ga je poimenoval Naš največji. Besedila Ivana Cankarja so še vedno tako aktualna, kot so bila v času, ko jih je napisal. Kak dan me to dejstvo tudi žalosti, saj opažam, da kot človeštvo nismo zmogli napredovati v odnosih tako, kot smo napredovali v tehnološkem smislu. Predvsem se mi zdi pomembno sodelovanje in povezovanje na lokalni, državni in mednarodni ravni. Promocija Cankarjeve besede, ustvarjalnosti sodobnih avtorjev in soustvarjanje lepšega jutri.

Podpirate projekte, ki so medgeneracijsko usmerjeni, pri katerih sodelujejo mlajši in starejši. Danes je to nadvse potrebno …

Z veseljem podpiram medgeneracijsko sodelovanje. Začela sem v letu 2011 s sodelovanjem pri projektu Simbioza – računalniško izobraževanje, ko so osnovnošolci učili generacijo svojih dedkov in babic. Odličen projekt! In takrat sem spoznala, da je odnos starši-otrok veliko bolj kompleksen kot odnos vnuk-dedek/babica. Starejši lahko prenašajo svoje znanje in izkušnje na mlajše, mlajši na starejše in na ta način eni in drugi vemo in znamo več ter živimo bolje, bolj povezani, bolj zadovoljni in bolj srečni. To je še posebno pomembno v času, ko narašča individualizacija in ko je v naša življenja močno posegla epidemija ter z njo povezani ukrepi, ki so marsikoga odrezali od socialnih stikov. Ljudje pa smo v prvi vrsti socialna bitja. Zato je bilo obdobje pandemije za marsikoga zelo zahtevno in težko.

Kakšne morajo biti po vašem mnenju dobre knjige?

Predvsem mora biti knjiga z vsebino. Dobra knjiga spodbuja in krepi domišljijo, pozitivno vpliva na spomin in koncentracijo, je brezplačen učitelj. Lep jezik, tekoče pisanje, lektorirano besedilo, smiselna vsebina. Ob dobri knjigi si vedno vzamem zvezek in izpišem misli, ki se me dotaknejo.

Priredili ste delavnice “To sem Jaz” za otroke in starše, predvsem z namenom, da se pri otrocih krepita samopodoba in zaupanje vase … 

Avtorica knjige To sem Jaz je Špela Bašar, mentorica za krepitev podjetnosti ter pravna in poslovna svetovalka pri Zavodu 4Lune. Čarobni Sij je zanimivo bitijce, ki živi prav v vsakem izmed nas – je tista naša zavest, ki vedno ve, da je znotraj nas vse v redu. Mladi bralec skozi knjigo To sem Jaz v njegovi družbi raziskuje svoj notranji svet, svoje vrline, vrednote, s tem pa krepi svojo pozitivno samopodobo in zaupanje vase. Pripravili smo predstavitev knjige, pogovarjamo se tudi o izvedbi delavnic. Samozavest in zdrava samopodoba otroka/odraslega je izjemno pomembna za vsakega posameznika. Še posebej v času pospešene individualizacije in vzporednega virtualnega sveta, kjer je vse videti popolno.

“Da bo dan lepši in prijetnejši, beremo za vas”. Kako je nastal ta projekt?

Idejo za projekt Skodelica literature za lepši dan sem osnovala v letu 2020, kot odgovor na izzive pandemije in oteženega dostopa do knjižničnega gradiva. Osnovna ideja je bila, da lahko ob jutranji kavici/čaju poslušaš 5-10 minutno branje iz različnih besedil. Projekt sva začeli s takratno sodelavko Niko Škvarč, ki je izbrala, prebrala in posnela posnetke v poletju/jeseni 2020. Projekt smo uvrstili pod okrilje projekta Nacionalni mesec skupnega branja. Ob ponedeljkih smo objavljali pozitivne zgodbe za lepši začetek novega delovnega tedna, ob torkih poezijo, ob sredah kratke zgodbe, ob četrtkih od Ivana Cankarja in ob petkih ljudsko slovstvo/legende/domoznanske zgodbe. V letu 2021 sem k sodelovanju povabila Bralce Cankarjevih besedil in lokalne avtorje. Želela sem ljudem omogočiti sproščen in bralno/ustvarjalno navdahnjen začetek dneva. Objave so ostale na FB, skupina Skodelica literature za lepši dan in si jih lahko še vedno ogledate. Vsem bralcem, avtorjem in založbam se zahvaljujem za neodplačno dovoljenje za javno objavo posnetkov, vas pa vabim, da si z ogledom posnetkov polepšate jutro/popoldne ali večer.

Branje, pripovedovanje, poslušanje in kreativno pisanje, druženje ob knjigah. So omenjene aktivnosti zopet možne v knjižnici danes, po času pandemije?

Seveda so. Delno v prilagojeni obliki, preko novih medijev. Tudi objave/dogodki preko spleta imajo svoje prednosti: na dogodkih so lahko prisotni prebivalci iz cele Slovenije in širše. Fizična razdalja do kraja dogodka postane namreč nepomembna. Tako so, recimo, Branja Cankarjevih besedil spremljali/na njih aktivno sodelovali tudi iz Škofje Loke, Velenja in drugih slovenskih krajev. Največjo prednost objavljenih posnetkov pa vidim v dejstvu, da si jih lahko kdorkoli pogleda kadarkoli, torej kadar ima čas. Trenutno se namreč še vedno ne da biti prisoten ob istem času na dveh različnih krajih. In včasih si res želiš biti prisoten na kakem dogodku, pa se termin dogodka prekriva z drugo obveznostjo. In objavljeni posnetki omogočijo, da si jih pogledaš, ko imaš čas.

Druženje ob knjigah je trenutno spet lahko v živo, česar smo neizmerno veseli. Ponovno smo pričeli predstavitve knjig v živo, in kolikor sem navdušena nad spletnimi dogodki, priznavam, da je srečanje v živo veliko boljša izkušnja. Predvsem v smislu sproščenosti in bolj neformalnega vzdušja.

Katere načrte ima Cankarjeva knjižnica Vrhnika za prihodnje?

Vizija naše knjižnice je sodobno opremljena knjižnica z raznovrstnimi dejavnostmi in posluhom za vse prebivalce območja, na katerem delujemo. Zakladnica znanja, ki ohranja kulturno dediščino na različnih nosilcih in jo posreduje zainteresiranim ter navdušuje manj zainteresirane uporabnike/prebivalce. Eden od zavodov, ki na različne načine spodbuja, podpira in krepi bralno kulturo. Ena naših zadnjih tehničnih novosti je paketnik, ki omogoča 24-urno izposojo vnaprej naročenega gradiva. Že pred leti smo s knjigomatom s sortirnikom omogočili 24-urno vračanje gradiva. Ena naših prioritetnih nalog na Vrhniki so ločene študijske celice, ki bi omogočale mirno učenje oziroma izdelavo seminarskih nalog manjšim skupinam. V Občini Borovnica je prednostna naloga selitev knjižnice v bolj primerne prostore, saj so zdajšnji prostori neustrezni in težko dostopni predvsem za starejše, gibalno ovirane in mlade mamice z vozički. V občini Log – Dragomer je prednostna naloga pridobitev prostora za odprtje lokalne enote v občini in s tem omogočiti lokalni dostop do knjižnične dejavnosti tam živečim prebivalcem. Z veseljem sodelujemo lokalno in širše; z različnimi ustanovami, društvi in posamezniki. Tudi preko meja. V Cankarjevem letu 2018 smo skupaj z Mešanim pevskim zborom Ivana Cankarja Vrhnika sodelovali s Slovenci iz Srbije, v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika s Slovenci iz Avstrije, letos pa pripravljamo skupen dogodek s Slovenci v Italiji (organizatorji dogodka bodo: Italijansko žensko središče, Rojeni za branje Trst, Beremo 0-18, Narodna in študijska knjižnica Trst, Mladinski oddelek, Mamin jezik, Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika). S Slovenci izven naših meja zelo radi sodelujemo, saj ob tem krepimo tudi svoj ponos na slovenski jezik in kulturo.

Izrazite, prosim, zadnjo misel, ki bi jo namenili bralkam in bralcem Novega glasa …

Samo eno misel mi je zelo težko izbrati. Če pomislim na izjave drugih, so mi zelo blizu:

Tone Pavček: “Če ne bomo brali, nas bo pobralo.”

Miha Kovač: “Berem, da se poberem.”

George R. R. Martin: “Kdor bere, živi tisoč življenj. Kdor ne bere, živi le eno.”

Mongolski pregovor: “Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo.”

In moja: “Brez knjig mi živeti ni. Knjige nas povezujejo, bogatijo in osrečujejo!”

Veseli bomo vašega obiska pri nas, fizičnega ali virtualnega (spletni dogodki, objave na Fb, You tubu, …) in/ali morebitnega sodelovanja v prihodnje. Predvsem pa vam želim, da berete sebi in zase ter svojim otrokom, prijateljem in drugim družinskim članom, morda kdaj tudi tujcem. Naj nas knjige povezujejo, bogatijo in osrečujejo!