Nagrado za mlado dramatičarko prejme Varja Hrvatin

Kot smo že pisali, v Prešernovem gledališču Kranj gledališke dejavnosti ni zaustavil niti koronavirus, marsikaj namreč živahno žubori na spletu. V sklopu zlatega, 50. Tedna slovenske drame (TSD), za katerega se še ne ve, kdaj ga bodo lahko izvedli, se dogaja več zanimivosti, med drugim razstava z naslovom Dogodek je tu, dogodek imate v mestu, ki je na ogled na Gradu Khislstein. Pregledna razstava petdesetih let festivala TSD je nastajala v sodelovanju PG Kranj z Gorenjskim muzejem, Slovenskim gledališkim inštitutom in Radiem Slovenija – Programom Ars.
Ob odprtju razstave so pri PG Kranj odločili tudi razglasiti prejemnico letošnje nagrade za mladega dramatika/dramatičarko, ki bi sicer morala biti – tokrat že osmič – z vsemi preostalimi nagradami podeljena na slovesnem večeru ob koncu 50. Tedna slovenske drame, ki bi moral biti 6. aprila 2020. A koronavirus je vse to preprečil!
Strokovna komisija, ki so jo sestavljali literarni in gledališki kritik Matej Bogataj (predsednik), prevajalec in lektor Srečko Fišer in gledališka ter plesna kritičarka Amelia Kraigher, je med šestnajstimi prispelimi besedili soglasno odločila, da nagrado podeli perspektivni dramatičarki Varji Hrvatin za besedilo Vse se je začelo z golažem iz zajčkov. Uprizoritev te njene stvaritve bi morala biti na sporedu med drugimi deli spremljevalnega programa 50. Tedna slovenske drame. Načrt je seveda preprečila epidemija covida-19.
Komisija je v obrazložitvi nagrade zapisala:
“V času, ko je vse tako zelo performativno, da se komaj še kdo ve, kako je v resnici že pro forma, se najde mlada avtorica, ki na prvo stran svojega besedila zapiše: ‘Danes igrata: dramski pisec in bralec’, in naprej: ’Igrišče: domači teren, strani dramskega besedila’. Niti dogajalni čas se ne meri v urah in minutah: ‘Trajanje: okoli 30 strani, odvisno od podaljškov’. Pa smo tam: beseda kot osnova, protagonistka, mera. No, ljubitelji staroveške literarne dramatike se le ne radujmo prezgodaj: zadeva gre malo, kako bi rekli, vovinek; a če že ni poti nazaj, je razveseljivo, da se sluti vsaj steza naprej. Igra, po kateri dramski pisec, tj. avtorica, vodi bralca, ni igra v pomenu odrskega poosebljanja; je razumska, kombinatorna igra, nemalo podobna tisti, ki je ugajala piscem v času, ko je bil postmodernizem tako mlad, da je prehiteval črke svojega imena, in temu primerno vitalen; ugajala je kakemu Cortazarju, Perecu, Calvinu. A časi so drugi, malce je le drugače: bralec naj bi bil sostorilec pri pripovedi, ki je deklarativno avtobiografska, izkustvena, prvoosebna, jaz-drama, tako rekoč po definiciji material za prej omenjeno formo, medtem ko za dramsko besedilo ni najboljše izhodišče. Sostorilec, pajdaš pri pripovedovanju zgodbe, ki se je že zgodila, in sicer dramskemu piscu osebno? Cepič racionalne distance podeli opisu izkustva, ki ni nikoli več kot pol koraka od solipsizma (in izmučenega opazovalca), iskro besednega življenja, ki je – glej – zanimivo. Poudarek se od ludističnega elementa premakne v psihološko analitičnega; jaz se razsredišči, postane dialektičen, v sebi izkaže željo biti drug, kakor bi govoril: ’Hočem biti, kot me hočeš ti’. Ampak seveda za to, da je zanimivo, ni dovolj (nikoli ni) prava ideja ali koncept: najmanj tako pomembna je veščina ubesedenja, ritmika, kontrapunkt segmentov, pulziranje besede, stavka, pasusa, premolka. Dosežek, ki ga ponuja besedilo, je izstopajoč. Resda ima prav tu, v formulaciji – tudi čisto tehnično jezikovni – ta pisava še rezerve; zato pa je mlada.
Nagrajenki iskreno čestitamo”!
Monolog nagrajene avtorice Varje Hrvatin z naslovom Kako se že reče tej črtici, ki ti utripa v wordu? Si lahko vsakdo ogleda na spletu v ponudbi Monologi s kavča.

IK

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme