Načrtovan pester preplet dogodkov okrnjen zaradi dežja

Po že ustaljeni tradiciji je ob godovnem dnevu sv. Ane na prostornem prizorišču Športno-kulturnega središča v Pevmi ob nekdanjem župnišču potekalo praznovanje, ki so ga že kot nekaj let s skupnimi, podkrepljenimi močmi priredili Združenje Krajevna skupnost Pevma – Štmaver – Oslavje, domače Kulturno društvo Naš prapor, župnija sv. Mavra in Silvestra in Združenje pridelovalcev rebule – Oslavje, v sodelovanju s CRASG, Centrom za arheološke in zgodovinske raziskave na Goriškem, in s Turističnim društvom Solkan ter pod pokroviteljstvom goriške občine. Načrtovano pisano paleto dogodkov je žal okrnilo slabo vreme, tako da se je štiridnevno praznovanje skrčilo na tri dni. Praznično razpoloženje se je začelo v četrtek, 24. julija, ko je bil na urejenem igrišču Športno-kulturnega središča na sporedu turnir v odbojki 4. Memorial David Sossou, v spomin na priljubljenega učitelja, ki je dolga leta poučeval v OŠ J. Abram v Pevmi in je mnogo prezgodaj zapustil svoje učence in kolege. Na svoj račun so prišli mladi odbojkarji, ki so se pomerili med seboj v tričlanskih ekipah s kar bizarnimi imeni. V petek, 25. julija, se je kljub muhastemu popoldnevu lahko nemoteno nadaljeval letošnji kulturni in zabavni program, ki se je začel v zgodnjih večernih urah. Medtem ko so na prireditveni prostor polagoma kapljali obiskovalci, je za toplo domače vzdušje poskrbel vokalno-instrumentalni ansambel Mlado srce (z njimi sodeluje prof. Karlo Zuljan) iz bližnjih Goriških Brd, ki ima med seboj tudi pevko iz Solkana. Po srcu mladi člani ansambla so zaigrali kar nekaj poznanih narodnih in narodno-zabavnih melodij. Po tem prijetnem glasbenem intermezzu, ki ga je za nekaj minut utišalo pozvanjanje domačega zvona, je pred mikrofon stopil Lovrenc Peršolja, predsednik Združenja Krajevna skupnost Pevma – Štmaver- Oslavje. Pozdravil je goste, Julijana Čavdka, tajnika goriške pokrajinske sekcije SSk, Vita Conighija, nekdanjega predsednika rajonskega sveta iz Stražic, in Jožefa Markiča, predsednika Rezbarskega, intarzijskega in restavratorskega društva iz Solkana, in na kratko orisal letošnji program praznovanja. Za njim je besedo povzel publicist Vili Prinčič, ki vneto raziskuje krajevno zgodovino in je tokrat z Mariom Mutom, predsednikom CRASG, pripravil zanimivo in nazorno postavljeno dokumentarno razstavo z naslovom Bilo je nekoč … Pevma, Štmaver, Oslavje in Solkan pred 100 in več leti. Za postavitev razstave se je Lovrenc Peršolja zahvalil Viliju Prinčiču in Mariu Mutu ter Zdravku Grudnu iz Turističnega društva Solkan. Poleg treh vasi na desnem bregu Soče so za razstavo vzeli v poštev še Solkan, saj je bil zmeraj povezan z njimi; tik pred prvo svetovno vojno so npr. med Štmavrom in Solkanom postavili brv, kot priča razstavljen fotografski posnetek. S 64 povečanimi črno-belimi ali barvnimi fotografijami sta ureditelja razstavnega gradiva želela gledalcu dati v pogled podobo, ki so jo imele omenjene vasi v mirnem času pred vojno. Marsikateri vaški predel je namreč sedaj popolnoma drugačen od tedanjega. Pevmska cerkev je bila npr. mnogo nižje v vasi, v kateri je stala tudi mogočna palača baronov Teuffenbach, ki so prišli v naše kraje iz Štajerske pred dvema stoletjema in imeli velike posesti na Goriškem: v Pevmi, na Jazbinah in v Vipolžah. Tudi na Oslavju je stala cerkvica; po vojni vihri, ki je vse idilične kotičke teh vasi ob Soči spremenila v prah in pepel, je niso nikdar več obnovili. Kot je dejal Prinčič, je vojna osiromašila vasi, povojna obnova pa jih je preobrazila, tako da gledalec danes težko prepozna vaška jedra s tedanjih fotografij. Ob pevmskem mostu je npr. stalo skoraj pravo ‘naselje’, last bogate družine Fogar. V Štmavru ni več stare cerkve, ki je stala ob današnjem pokopališču. Sredi tridesetih let so njene ostanke porušili in zgradili novo cerkvico bolj v vasi.
Na šestih fotografijah se bohoti čudovit Solkanski most, ki je s svojim 85 metrov dolgim obokom največji kamniti most na svetu. Vse fotografije, ki so zvečine v lasti Maria Muta, so opremljene z dvojezičnimi didaskalijami ali daljšimi zapisi, tako da obiskovalec dobi na razstavi kar nekaj informacij, nanašajočih se na te naše bližnje kraje, katerih zgodovino vse premalo poznamo. Razstavo so pripravili Center za arheološke in zgodovinske raziskave iz Gorice, Združenje Krajevna skupnost in Društvo Naš prapor; nekaj gradiva je posodilo tudi Turistično društvo iz Solkana. Ogled je možen še ves ta teden, vsak dan od 17. do 19. ure.
V razstavnih prostorih Športno – kulturnega centra je bila na ogled tudi množica fotografij cvetja, cvetočih balkonov in vsakovrstnih lončnic, s katerimi so krajani sodelovali na vsakoletnem natečaju V domačem vrtu cvetijo …
Večer se je po kulturnem utrinku nadaljeval v sproščenem razpoloženju ob kulinaričnih dobrotah, ki so jih ponujali pridni kuharji, in ob hladnih pijačah, predvsem ob pivu, ki so ga točili kar v dveh kioskih in je hladilo mlada žejna grla. V pričakovanju na nastop zelo dobro poznanega tržaškega kantavtorja Lorenza Pilata (v zlatih časih italijanske popevke si je nadel ime Pilade) z istrsko – furlanskimi koreninami je občinstvo z izborom svetovno znanih popevk v različnih ritmih zabaval mlad italijanski duo. Ob 22. uri je na oder s svojo svetlo kitaro stopil Pilat in takoj vžgal publiko, še posebno vnete italijanske fanse, ki so se posedli po klopcah pred odrom in navdušeno z njim prepevali znane okrogle pesmi v tržaškem narečju (Finanziere, Tram de Opcina, La cavala zelante, La mula de Parenzo …). Mnoge je spisal prav Pilat, ki se je rodil v Trstu 24. junija 1938 in kljub letom ohranja močan, jasen glas in kar nekaj tipično tržaškega humorja. Med pesnimi je povedal marsikatero smešnico, tudi na račun pijančkov, seveda. Poleg teh že ‘ponarodelih pesmi’ je zapel tudi take, s katerimi je kot avtor zaslovel v svetu italijanske in svetovne popevke. Oglasila se je, recimo, Alla fine della strada (1969), ki jo je v svet z naslovom Love me to night ponesel znani pevec iz Velike Britanije Tom Jones. To je bila ena izmed najbolj prodanih plošč in je zanjo l. 1980 prejel Grammy Award. Pilat je zapel tudi Alle porte del sole, ki jo je pela Gigliola Cinquetti in Nessuno mi puo’ giudicare, s katero si je pot v lahko glasbo čudovito utrla Caterina Caselli v zlatih 60. letih. Pilat je tudi soavtor znamenite popevke Il ragazzo della via Gluck, ki jo je pel Adriano Celentano na sanremskem festivalu l. 1966. Na festivalu v Sanremu je Pilat nastopil trikrat kot pevec, kar 23-krat pa kot avtor. Publika v Pevmi se kar ni hotela ločiti od njega, tako da ji je daroval še nekaj zimzelenih pesmi iz svetovne popevkarske zakladnice. Poslušalcem je bilo na voljo za nakup vseh šest CD-jev, v katere je strnil vse svoje pesmi v tržaškem narečju. Marsikdo se je pred koncertom s Pilatom tudi fotografiral. Čeprav je med nastopom omenil svoje ‘dvojne’ korenine, ki odražajo raznolikost Trsta, se ni potrudil, da bi vsaj pozdravil v slovenščini (!).
Dež je v soboto popoldne preprečil organizatorjem, da bi uresničili krajšo slovesnost na gozdnatem pobočju Hrušca na Oslavju, kjer stoji mogočen avstro-ogrski spomenik v tipični obliki piramide. Mnogo časa je stal zapuščen in zaraščen, v zadnjih tednih pa so ta kraj člani Združenja Krajevna skupnost Pevma – Štmaver – Oslavje in Naš prapor ob pomoči goriške pokrajine, ki je objavila razpis za financiranje projektov za obeležitev 100-letnice prve svetovne vojne, temeljito očistili ta stari spomenik, ki so ga postavile avstrijske delovne enote l. 1918, ker so tu našle okostnjake padlih vojakov.
V nedeljo, 27. julija, se je iz lin zvonika vaške cerkve sv. Mavra in Silvestra oglašalo veselo pritrkovanje zvonov. Pritrkovali so domači pritrkovalci in gostje od sv. Roka v Gorici. Zvonovi so oznanjali svečano praznično mašo, ki jo je ob 9. uri vodil g. Karel Bolčina, štandreški župnik in dekan, ki letos praznuje 25-letnico mašniškega posvečenja. V pridigi se je biseromašnik navezal na Matejev evangelij (13, 44-52) Nebeško kraljestvo je podobno zakladu in na podobo Salomona, ki Boga ni prosil za materialne dobrine, ampak za dar modrosti. Na koru je slovesno mašno daritev obogatilo petje domačega cerkvenega zbora, ki ga je na orgle spremljal Franc Valentinčič.
Po maši se je med lepim petjem vila procesija z Najsvetejšim od farne cerkve do pevmskega spomenika, kjer je bil pripravljen oltar, in spet nazaj.
Po stari navadi so se nato ob sladkih dobrotah, ki so jih pripravile pridne vaščanke, udeleženci slovesnosti okrepčali in z rujno kapljico nazdravili zavetnici sveti Ani z željo, da bi doživeli še večkrat ta občuteni praznik.
Iva Koršič

Pevma / Praznovanje farne zavetnice sv. Ane

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme