Na Trubarjevi domačiji podelitev Rožančeve nagrade
Na Trubarjevi domačiji na Rašici so v soboto, 15. septembra, podelili Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično knjigo Meti Kušar, ki je žirijo prepričala z delom Kaj je poetično ali ura ilegale. Nagrado za najboljšo esejistično zbirko že 20 let podeljuje Sklad Marjana Rožanca.
Žirija je v obrazložitvi zapisala, da Meta Kušar skozi razmišljanja o intuiciji, načinih predstavljanja stvarnosti, pomenu družbenega statusa v različnih družbah, načinih spoznanja resnice, identitetnih vzorcih in praksah ter drugih vprašanjih nenehno izprašuje humanistične in eruditske avtoritete, v kolikšni meri se zavedajo svojih sporočil v dobro skupnega napredka.
Letošnjo dobitnico nagrade so razglasili v četrtek, 13. septembra, v Cankarjevem domu. Kušarjeva je ob razglasitvi dejala, da v esejih piše o duhovnem življenju, ki je na neki način nelegalno, podobno kot poezija. Poleg esejev Kušarjeve so bila nominirana še štiri dela: knjiga esejev Etimologija pozabe Milana Dekleve, Hvalnica rešnjemu telesu Alojza Ihana, delo Jožefa Muhoviča S slikarstvom na štiri oči in eseji Vinka Ošlaka Usode s Koroškega.
Strokovna žirija v sestavi Edvard Kovač (predsednik), Ignacija J. Fridl, Barbara Pogačnik, Milček Komelj in Miha Pintarič je letos izbirala med 22 deli. Po pregledu se je žirija za nagrado za najboljšo esejistično zbirko odločila za dela, v katerih prevladuje avtorski značaj. Ob branju so člani žirije po besedah Fridlove prišli do zanimive ugotovitve, da se večina avtorjev v kriznih časih obrača k osebnim in biografskim tematikam ter k izpovedovanju osebnih stisk.
Nagrada je kljub črnogledim napovedim tudi denarna. Podelitev nagrade sta pospremila še polaganje venca na Rožančevi domačiji in literarni večer v knjižnici Komen.
Nagrada nosi ime po pisatelju Marjanu Rožancu (1930-1990), ki je bil eden najvidnejših slovenskih esejistov 20. stoletja. Prvič je bila podeljena leta 1993.
