Uvodnik

Na tisto tiho domovanje

Piše: Ambrož Kodelja

Ko človek umre, stopi v nezastrto stvarnost in resnico. Zavzame prostor, ki mu resnično pripada. Vse maske sedanjega življenja padejo. Ni več možno nobeno zatekanje k raznemu izmišljanju in opravičevanju. Človek je tokrat to, kar v resnici je, in ne to, kar ga je delalo lastno ali tuje slepilo. Božja sodba je preprosta resnica, kajti Bog je resnica, dokončna resnica, ki sodi. Tako razmišlja papež Benedikt XVI.
Hans Urs von Baltazar papeževo trditev dopolnjuje tako: “Kako bo Gospod soril? Tega nihče vnaprej ne ve. Gospod nam sporoča edino to, glede česa nas bo sodil: bil sem lačen in ste mi dali (ali mi niste dali) jesti. Si izkazoval usmiljenje, si ljubil soljudi ali samo samega sebe? “Po tvojih lastnih besedah te bom sodil, zanikrni hlapec”. (Lk 19,22). “Ali nisi bil ti dolžan usmiliti se svojega sohlapca, kakor sem se jaz tebe usmilil”? (Mt 18,33) Brez usmiljenja bo namreč sojen tisti, ki ni izkazoval usmiljenja. Usmiljenje slavi zmago nad sodbo. (Jak 2,13)
Od Sodnikove milosti pa pričakujemo, da bo upošteval, da ni bilo v nas vse podlo in da nismo vse svoje življenje od otroških nog naprej samo zavračali Božjo ljubezen. Saj ni On zaman umrl na križu za nas”? Čim večja je Božja ljubezen, ki nam jo podarja in izkazuje Bog, tem zahtevnejši je odgovor, ki ga Bog terja od človeka. Človek živi v neki čutni lupini, saj znova in znova opravičuje samega sebe. Ko pa se osvobodi te lupine, se njegova samoprevara konča in človek spozna samega sebe. Tako bo ob sodbi razkrito, kakšni smo dejansko bili v življenju. Slika bo lepša, če se v življenju ravnamo po ogledalu, ki nam ga nastavlja Bog, ne ljudje. Če si v tem ogledalu izpopolnjujemo svojo podobo, so vsa človeška “ogledala” popolnoma nepomembna in pomirjeni lahko verjamemo Jezusovim pozivom: Ne bojte se, samo verujte!
Sv. Bazilij je takole razmišljal: “Ob sodbi Odrešenikovo obličje izžareva Božjo svetlobo, ki prežarja srca v njihovi globini”.
Sv. Avguštin pa to dopolnjuje: “Sodba je neka Božja moč, ki prikliče v spomin vsakomur vsa njegova dejanja, dobra ali slaba, ki jih je v življenju storil, in to v nepojmljivi naglici. To spoznanje pa obtežuje ali opravičuje človeka. Ta Božja moč je podobna knjigi, v kateri se bere, kar smo živeli. Po tem zapisu je Božja sodba neke vrste SAMOOBSODBA, ko spoznamo svojo nezastrto resnico v luči Božje resnice.
Srečanje z Jezusom, kot ga spoznamo iz evangelija, je srečanje posameznika, ki Jezusa sprejme ali odkloni. Torej gre pri sodbi za osebno srečanje z Gospodom, ki sodi. Posameznik STOPI pred Boga in Kristusa. “Vsi bomo stopili pred Božji sodni stol, vsak izmed nas bo zase dajal odgovor Bogu”. (Rim 14, 10-12) “Vsi se moramo prikazati pred Kristusovim sodnim stolom, da sleherni sprejme to, kar je v zemeljskem življenju delal, dobro ali slabo” (2Kor 5.10)
Iz tega vidimo – spoznamo, da bo poslednja sodba za vsakega od nas posebna in osebna.

30.10.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!