Na strani socialno šibkih in na rob potisnjenih!

Cerkev se z veseljem in hvaležnostjo spominja 5. obletnice izvolitve kardinala Jorgeja Maria Bergoglia na sedež apostola Petra.
V Cerkev in nasploh v svet je vnesel novosti, ki se tičejo tako Cerkve, vseh nas, kot tudi današnje družbe in predvsem vseh tistih, ki vladajo svetu. Je eden redkih v današnjem svetu, ki zagovarja socialno pravičnost, nenehno o njej govori, kot je v Cerkev tudi vnesel preprosto zavezo evangeliju in skromnost, ki jo od drugih, predvsem cerkvenih dostojanstvenikov, zahteva, ker jo sam s svojim življenjem živi.
Navadili smo se na njegovo črno ročno torbo, aktovko, ki jo sam nosi, ko potuje po svetu, navadili smo se na njegov skromni avtomobil, na njegove črne, ponošene, a udobne in izjemno praktične čevlje, navadili smo se na njegov “Dober dan”!, s katerim pozdravlja ob nedeljah z okna zbrane na Trgu sv. Petra in ves svet, kot smo se tudi navadili na njegov pozdrav, pri katerem obvezno dodaja: “Ob koncu še prošnja: Molite zame”!
Navadili smo se, da postavlja na prvo mesto na rob odrinjene ljudi, da je eden redkih, če že ni edini, ki se vedno in odločno postavlja v bran beguncev, vse nas opozarja, da so to ljudje, ki so potrebni pomoči, nam enaki, kajti vsi smo narejeni po Božji podobi.
Navadili smo se na papeža Frančiška, ki je prvi pred leti spregovoril o “tretji svetovni vojni”, ki je drugačna od prvih krvavih dveh, a prav tako, če ne še bolj, krvava in nečloveška.
Veselili smo se in se vedno znova veselimo, ko odločno in z jasno besedo obsoja preprodajo in samo izdelavo orožja, ko obsoja nasilje in vse nas nagovarja, naj gremo na periferijo iskat nam enake, morda revnejše, starejše in bolne, a vedno naše brate in sestre.
Cerkev je papež Frančišek ponovno naredil odprto za vse, nikogar ne obsoja, ampak vse vabi, naj sledijo-sledimo evangeljskemu nauku, ki nas uči, kako je treba druge ljubiti!
Jorge Mario Bergoglio, član Družbe Jezusove, jezuit, ki si je za ime Petrovega naslednika izbral ime sv. Frančiška, se je rodil 17. decembra 1936 v Argentini. Leta 1998 je postal nadškof v glavnem mestu Buenos Aires, kardinal pa leta 2001. Dne 13. marca 2013 je bil izvoljen za 266. papeža katoliške Cerkve in si je izbral ime Frančišek. Do zdaj je opravil 22 apostolskih potovanj izven Italije, sklical je izredno jubilejno leto usmiljenja, predsedoval dvema škofovskima sinodama (izredna in redna o prenosu vere v družini) ter napisal dve apostolski spodbudi in dve okrožnici: Lumen fidei ter Laudato si’.
Kmalu po izvolitvi je papež Frančišek napovedal reformo rimske kurije, imenoval zbor svetovalcev kardinalov, ki mu pri tem opravilu pomagajo, ter z dvema dokumentoma motu proprio omogočil poenostavljen postopek za ugotavljanje ničnosti zakonske zveze.
12. februarja 2016 se je kot prvi rimski škof po razkolu iz leta 1054 srečal s patriarhom Kirilom I. na letališču v Havani na Kubi. Na štirih konzistorijih je papež Frančišek imenoval 60 novih kardinalov iz 43 držav.
1. marca letos je v avdienci sprejel slovenske škofe na obisku Ad limina Apostolorum.
Svetniški papež Janez Pavel II. (1978–2005) ga je 21. februarja 2001 imenoval za kardinala. To ni naključje. Veliki Poljak je imel posluh za velike ljudi, še posebej za jezuite, saj je prav Wojtyla imenoval za kardinala Carla Mario Martinija, ki je bil učitelj današnjega papeža Frančiška.

V torek, 13. marca 2018, je minilo pet let od izvolitve papeža Frančiška

Preberi tudi

Ostanimo povezani!

Uvodnik

Ostanimo povezani!

18.03.2020
Ob dnevu kulture

Uvodnik

Ob dnevu kulture

05.02.2020
Državna meja nas deli

Uvodnik

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme