Na spletnem knjižnem sejmu tudi slovenski gledališki založniki

Letošnji festival 23. Slovenski dnevi knjige v Mariboru bo zaradi izrednih razmer potekal predvidoma šele konec junija ali v začetku jeseni. Svetovni dan knjige, 23. april, pa bodo kljub temu obeležile celotedenske spletne predfestivalske aktivnosti, v dneh od 20. do 25. aprila 2020. Med njimi je tudi spletni knjižni sejem, ki bo potekal na družabnih omrežjih in spletnih straneh sodelujočih založb in festivala, kjer se bodo s preteklo in aktualno knjižno produkcijo predstavile založbe, ki so ob svetovnem dnevu knjige pripravile posebne popuste in akcije za bralce in kupce.
Na spletnem knjižnem sejmu se v koordinaciji Slovenskega gledališkega inštituta predstavljajo tudi slovenski gledališki založniki z novitetami, temeljnimi deli in založniškimi zanimivostmi, namenjenimi strokovni in tudi širši javnosti – ustvarjalcem, raziskovalcem in gledalcem, vsevedom, radovednim, starejšim in mladim. Gledališče ni zgolj predstava, je tudi razvejena stroka z večtisočletno tradicijo. Gledališka zgodovina, teorija, kritika in analiza, razmisleki, znanja, vedenja, veščine … so zapisani v knjigah, revijah …, ki jih predstavljajo slovenski gledališki založniki: Emanat, Festival Borštnikovo srečanje, Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, Zavod Maska in Slovenski gledališki inštitut. Ob svetovnem dnevu knjige 2020 in spletnem knjižnem sejmu kupcem nudijo sejemske popuste. Ob svetovnem dnevu knjige 2020 in avtorskih pravic je predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc pripravil posebno poslanico, ki sta jo na svojih spletnih straneh objavila Mladinski kulturni center Maribor in tudi Slovenski gledališki inštitut (SLOGI). V celoti jo lahko preberete tudi vi, naši dragi bralci.

Spomenica ob svetovnem dnevu knjige
Ali ste kdaj iz kakšnega romana iztrgali kakšno stran, prečrtali kakšen stavek? Če ste to storili, ste imeli prav. Ni se treba strinjati z vsem, kar piše v knjigi. S tem groznim dejanjem ste samo dokazali, da imate odnos do sveta, ki mu pripadate. In tudi odnos do sveta nekoga drugega – avtorja.
Še enkrat poglejte knjigo, ki ste jo malo popravili, poglejte okoli sebe in prisluhnite. Tišina je dobrodošla, da si rečete, knjiga je kontravirus.
Ali ste opazili, da zato, ker berete romane in poezijo, bolje vidite in bolje slišite? Ali ste opazili, da ste tudi, če dobro pogledate vase ali pa se uzrete v zrcalu, v tem naključnem zrcalu, ki vam ga nastavlja knjiga, drugačni, celo lepši, kakor ste za druge?
Te spremembe niso znaki bolezni, niti niso naključje neke narave, to je posledica knjižnega virusa. Podobe sveta niso lepše, ko si oddahnete od knjige. Tudi vi sami niste kaj prida drugačni, lepši ali boljši. To bi bila grda izmišljotina, grda laž. Tega v romanih in pesmih pač ni – grdih laži.
N
ekoliko patetično rečeno velja: ves svet nam je po branju literature dostopen na nov način – ne prenašamo lažje človeških grdobij in nesreč tega sveta, nič bolje jih ne sprejemamo in ne razumemo, pa vendar dobi vse okoli nas nov prizvok, nov odtenek. Grdobije postanejo del nas in del našega sprejemanja sveta in ljudi, kakršni pač smo …
Ali se samo zdi ali je res, da se vedno znova splača brati in odložiti knjigo in pogledati še enkrat, še enkrat preveriti, ali je naš pogled na svet ostal povsem enak tistemu, ki smo ga zapustili, preden smo začeli brati?
In vsakokrat znova je nekoliko drugače. In, če govorimo v jeziku potrošniških reklam, ni samo to, v knjigi boste poleg sebe našli še svetove drugih ljudi, drugih življenj, davnih in neznanih, obudili jih boste in živeli z njimi potisočerjeno, za vedno.
Brati morate toliko časa, da vas preplavi kar lep in blagodejen občutek, ko ugotovite, da ste del ogromne skupnosti, da ste del vsega, kar je bilo že pred vami in bo za vami, in da ste del čudovitega sveta, ki je boljši od tistega možnega, ki vam je dan samo z našim biološkim življenjem.
No, tako nekako, s knjigo postane življenje večno. Seveda govorim o življenju bralca. Bralca tujih romanov, tujih pesmi, tujih dram, tujih biografij, tujih potovanj, pravzaprav vseh žanrov, ker je pač vsaka knjiga s svojim bralcem nov žanr.
Toliko sem vas hotel zmotiti. Sedaj pa kar nazaj v tuje svetove, v strinjanje ali nestrinjanje.

 

Ob svetovnem dnevu knjige

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme