Na prvo mesto je potrebno postaviti spoštovanje slovenske države
“Ljudje se zavedajo, da se časi spreminjajo in da so današnje vrednote in način življenja, kot tudi slovenska država, v nevarnosti. Ni nam vseeno, v kateri državi živimo, najlažje pa je imeti izgovor, da bo kdo že kaj naredil. Od prejšnje države sta ostala strah javnega nastopanja in mišljenje, da ni pametno vsega povedati. Zato so se generacije umaknile v zasebno življenje”. Tako je na prvem srečanju nove sezone Društva slovenskih izobražencev spregovoril časnikar, zgodovinar in pobudnik Civilne družbe za pravično Slovenijo Jože Možina skupaj z Mitjo Štularjem, angažiranim direktorjem Zavoda za oživitev civilne družbe.
Večer so predstavili v sozvočju s petim Socialnim tednom, ki se je isti dan zvečer začel v Ljubljani, v priredbi Socialne akademije, z okroglo mizo, končal pa se je v soboto s sklepnim seminarjem, na katerem so o temi Kako obrniti trende v Sloveniji spregovorili prav Jože Možina, Mitja Štular, Drago Štoka in Valentin Inzko. Rdeča nit petega Socialnega tedna se je glasila Zakaj še zaupaš? , saj je v Sloveniji čutiti nezaupanje in zagrenjenost pri mladih po dvaindvajsetem letu, glavnino slovenskega prebivalstva pa je zajelo malodušje.
Ugledna in angažirana predstavnika Civilne družbe za pravično Slovenijo, ki se je pojavila pred nekaj meseci in je v slabih dveh tednih združila 45 organizacij, sta predstavila načrte te nove pobude, s katerimi želijo spremeniti sedanje stanje malodušja in okrepiti civilno družbo. Dne 27. junija so v Unionski dvorani v Ljubljani priredili zborovanje na visoki kulturni ravni, na katerem se je zbralo več kot tisoč ljudi, 12. julija pa so na tiskovni konferenci predstavili osemnajst predlogov za izboljšavo stanja v Sloveniji. Resnici na ljubo so mediji te dogodke prezrli in komajda poročali o njih.
Civilna družba postavlja na prvo mesto spoštovanje slovenske države, eden izmed ključnih elementov pa je pravično pravosodje, ki sankcionira to, kar je v družbi napačno. V Sloveniji je le-to strumentalizirano, kar pomeni, da sprožajo oz. ustavljajo postopke po mili volji, je kritično dejal Štular. Poleg tega je v Ljubljani zvečer možno doživeti nasilje. Zgodilo se je, da so pod vplivom alkohola in opojnih snovi ustajniki metali kocke v policiste. Najhujše pa je, da mediji niso poročali o dogodku celovito, saj so omalovaževali policiste in poveličevali ustajnike. Skratka, to je država, ki si je niso želeli, zato čutijo nostalgijo po prejšnji državi. Tako nekateri še zmeraj nosijo titovke na glavi in razobešajo zastavo nekdanje Jugoslavije. Protestniki oz. ustajniki v Ljubljani so na koncu prejšnjega in v začetku tega leta celo uprizarjali simbolična sojenja in zažigali lutke.
Stopnja brezposelnosti je med mladimi zelo visoka in se zaradi tega izseljujejo, prizadete so družine z več otroki, ki so politično opredeljene, poleg tega pa bremena krize v Sloveniji niso pravično razporejena. Štular je tako omenil likvidacijo dveh privatnih bank, ki sta služili v preteklosti pri tajkunskih prevzemih, ko pa je nastala velika finančna luknja, nista šli v stečaj, temveč je država sprejela jamstvo vseh depozitov, kar je hudo breme za slovenske davkoplačevalce. Ker je v Sloveniji dovolj strank, ni pa angažirane civilne družbe, je dejal Možina, si prizadevajo prav za le-to. Napovedal je naslednji pomemben dogodek, ki ga želijo prirediti v Gallusovi dvorani v Ljubljani sredi novembra, in to s tehtno, kakovostno vsebino.
Šin
