Uvodnik

Na počitnice!

Piše: Jurij Paljk

Te dni se veselijo šolarji, saj se je za letos pouk končal, maturantje se te dni potijo, še zadnje pisne naloge, potem jih čaka še ustni del in odšli bodo v svet. Dali jim bodo potrdilo, da so zreli, na različnih univerzah bodo iskali nove študijske poti, nekateri bodo za vedno odšli iz naše sredine.
Na političnem področju ni še počitnic, vsak dan smo priča takim in drugačnim dogodkom, zadnje nečednosti v vrhu sodnega sistema samo potrjujejo, da je naša družba prepotrebna prenove, ki ne sloni na obljubah, ampak na dejstvih.
Pa vendar smo se počasi navadili na to, da je v Italiji gotova zadeva le negotovost, ki postane trajna. Navadili smo se na vpitje v političnem svetu, na kričanje in ne na pogovor, naučili smo se tudi na to, da nemo opazujemo dogajanja okrog nas, na katera sami ne moremo vplivati, predvsem pa se vse bolj zavedamo, da gre veliko stvari narobe.
Tudi naša narodna manjšina v Italiji ima svoje uspehe in težave; zadnje čase vse bolj poslušamo, kako nas najeda demografski padec, vse manj nas je in zato je postala stalnica priseganje na mlade, na mlade in zopet na mlade.
Ko že govorimo o mladih: le-teh je največ v državnih šolah s slovenskim poukom, ki so tudi državno podjetje, ki zaposluje največ ljudi z znanjem slovenščine v Italiji, tudi mladih. V Benečiji smo nedavno poslušali, kako mladi odhajajo, kako bi jim bilo treba pomagati. Pri nas, tako na Tržaškem kot na Goriškem, opažamo, da se pod pojmom mladi vse bolj omenjajo ljudje, ki to več niso, naše vrste se redčijo, tudi zato, ker nas je vse manj.
Strokovnjaki nam naročajo, naj vrste narodne manjšine širimo, sicer se bomo asimilirali, drugi stalno ponavljajo mantro, da je le na mladih prihodnost.
Naša organiziranost je razvejena, zelo, morda tudi preveč, tudi na šolskih hodnikih vse bolj odmeva jezik, ki zagotovo ni slovenščina, naše javne prireditve so v nekaj letih postale dvojezične in vsi tisti, ki na to premalokrat opozarjamo, smo moteči elementi, če že nismo nacionalisti in nazadnjaki.
In zadnje čase poslušamo zgodbe o vračanju kulturnih domov, Trgovskega doma v Gorici, Narodnega doma v Trstu, doma pri Svetem Ivanu. Veliko se govori o tem, potekajo pogovori, dogovori, a nihče se resno in javno ne vpraša, kdo bo v te domove hodil. Kot da bi se dogovarjali na nekem drugem planetu, do nas pridejo skopi podatki in potem se zgodi, da kar naenkrat izvemo, da “bosta šli v drugo nadstropje Trgovskega doma v Gorici” obe glasbeni šoli; ko pa vprašamo tiste, ki vozijo otroke v ti glasbeni šoli, ali si želijo v Trgovski dom, vsi odkimajo, ne, zagotovo ne, kdo bo namreč nosil po stopnicah glasbila, kje boš pa našel parkirišče in še in še.
Potekajo pa pogovori in dogovori.
A zdaj so tu počitnice, na jesen bo spet bolj vroče, ne?

19.06.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!