Tržaška

Na Pangerčevi domačiji o promoviranju zgodovinskih zanimivosti Brega

Na Pangerčevi domačiji o promoviranju zgodovinskih zanimivosti Brega

Srečanje na povabilo Srednjeevropskega inštituta Josip Pangerc

Vzajemno sodelovanje in usklajevanje pobud za promoviranje zgodovinskih in naravnih zanimivosti Brega: ta sklep so sprejeli predstavniki slovenske narodne skupnosti na sestanku, ki je v ponedeljek, 24. februarja, potekal na Pangerčevi domačiji v Dolini. Srečanja so se na povabilo Srednjeevropskega inštituta Josip Pangerc udeležili predsednik SSO David Bandelj, predsednica SKGZ Ksenija Dobrila, deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, generalni konzul Slovenije Vojko Volk in dolinski župan Sandy Klun.
Med obiskom poslopja na glavnem vaškem trgu, Gorici, v katerem potekajo obnovitvena dela, so gostje spoznali bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, ki jo inštitut hrani. Gre za enonadstropno stavbo s kletnimi prostori, v kateri so na približno tisoč kvadratnih metrih površine shranjeni najrazličnejši stari dokumenti in drugo gradivo precejšnje dejanske in simbolne vrednosti. Arhiv Srednjeevropskega inštituta je spomeniško zaščiten.
Pangerčeva domačija ima za sabo večstoletno preteklost, ki je bila pestra in zanimiva. Viri jo kot škofovsko rezidenco omenjajo že leta 1287. V njej so tudi še vidni ostanki srednjeveškega stolpa, ki je odigral vlogo pomembne vojaške utrdbe v spopadih zoper Mohov grad pri Zabrežcu.
Sedež inštituta se nahaja ob vaški cerkvi. Dolinska pražupnija, ki je ena najstarejših na Slovenskem, je štela 44 cerkva in bila po površini večja od tržaške pokrajine. Nekaj časa je v Dolini maševal tudi škof Peter Bonomo. Pangerčeva domačija je za tržaške škofe vselej predstavljala pomembno podeželsko postojanko.
Pangerčev arhiv je odkril in uredil njegov prapravnuk Marko Manin, ki je zbrano gradivo in muzejske eksponate vzorno prikazal obiskovalcem. Josip Pangerc (1868 -1925) je bil deželni poslanec in odbornik, nadžupan, politik, trgovec, vinogradnik, častnik in glasbenik, ki je veliko postoril za razvoj svojega rojstnega območja in slovenskih ljudi.
Udeleženci so si med obiskom ogledali uradne dopise, s katerimi so si člani rodbine Pangerc že v prvi polovici 19. stoletja prizadevali za uveljavitev slovenščine v odnosu z oblastmi. Inštitut hrani tudi uradno pismo iz leta 1909, s katerim je tedanji predsednik avstro-ogrske vlade v slovenskem jeziku odpisal dolinskemu glavarju.

(…)
Cel zapis v tiskani izdaji

Mch

07.03.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!