Na Kitajsko najprej za študij, danes za delo

Piše: Katja Ferletič

POGOVOR / Diana Berte’

Diana Berte’, letnik 1994, je maturirala na klasičnem liceju Primož Trubar v Gorici, nato je študirala kitajščino in japonščino na fakulteti za jezike Ca’ Foscari na univerzi v Benetkah. Več časa je študirala tudi na Kitajskem, naprej v mestu Chang Chun, na skrajnem severu, po diplomi pa še v Šanghaju. Leta 2018 nam je v daljšem intervjuju pripovedovala, kako je doživljala študijska leta v Benetkah in na Kitajskem, tokrat pa sva se pogovorili predvsem o njeni službi in načrtih za prihodnost.

Ko smo se zadnjič pogovarjali s tabo, si zaključevala študij na univerzi v Benetkah, kjer si se specializirala v Language and management to China. Kaj se je zgodilo po diplomi?

Diplomirala sem julija 2019 in takoj sem začela pošiljati svoj kurikulum različnim podjetjem. Prijatelj, ki dela v tržaškem sinhrotronu, mi je povedal, da so v solkanskem podjetju Instrumentation Technologies iskali osebo z dobrim znanjem kitajščine, ker so načrtovali odpreti podjetje na Kitajskem. Tudi njim sem poslala svoj življenjepis in septembra istega leta je prišel v stik z mano Elvis Janežič, direktor podjetja, ter me prosil, ali lahko prevedem podatkovni list nekega instrumenta iz angleščine v kitajščino. To sem seveda storila in tako se je začelo najino sodelovanje. Zatem sem za nastop na mednarodnem sejmu v Celju prevedla predstavitveno besedilo podjetja: direktor je predstavljal v slovenščini, jaz pa v kitajščini, ker so bili med občinstvom tudi kitajski poslovneži. Očitno je bil gospod Janežič zadovoljen, saj sva se začela pogovarjati o delovni pogodbi. Moja službena pot se je tako začela kmalu po diplomi – pri solkanskem podjetju sem zaposlena od oktobra 2019.

S čim se to podjetje ukvarja?

Podjetje Instrumentation Technologies ima sedež v Solkanu in je bilo ustanovljeno leta 1998. Pri nas razvijamo merilne in krmilne instrumente, ki jih tržimo pod blagovno znamko Libera. Te instrumente uporabljajo vsi večji pospeševalniki osnovnih delcev na svetu. Instrumenti spremljajo različne žarkovne parametre, s čimer zagotavljajo nemoteno delovanje pospeševalnika in s tem uspešno delo raziskovalcev z vsega sveta. V zadnjih letih smo svojo dejavnost razširili na področje protonske terapije za zdravljenje raka, tako da delujemo tudi na področju medicine; razvijamo tudi vesoljske merilne instrumente, delujemo na področju industrije in sodelujemo z drugimi podjetji v Italiji, ZDA in Aziji.

Katera pa je tvoja vloga v podjetju?

Začetno smo mislili, da bomo odprli podjetje na Kitajskem, kamor bi se jaz preselila. Začeli smo birokratski postopek za odprtje, koronavirus pa je vse ustavil. Med pandemijo smo čakali in opazovali, kako se stvari razvijajo, in jaz sem v podjetju dobila novo vlogo. Sedaj sem odgovorna za marketing in za odnose s Kitajsko, toda vsi računamo na to, da bo Kitajska v bližnji prihodnosti sprostila svoje meje in da bomo tam lahko končno odprli svoje podjetje ali vsaj urad. Ko bo mogoče, se bom vrnila k svoji prvotni vlogi: na Kitajskem se bom ukvarjala z marketingom in promocijo, vzdrževala bom stike z obstoječimi strankami in pridobivala nove poslovne partnerje. Ko bom tam, bom seveda spremljala sejme in konference v živo – leto in pol smo to delali samo prek spleta in iskreno lahko povem, da tak način dela ni najboljši. Poiskati bom morala tudi osebo, ki mi bo lahko neposredno nudila novice iz laboratorijev in inštitutov, saj o novostih tam izveš predvsem na zelo visoki politični ravni – preko take osebe bo vse potekalo hitreje in lažje.

Kitajska se zelo hitro razvija na področju tehnologije, vedno manj bo uvažala t.i. “know how”, to se pravi znanje, visoko usposobljene osebe in tehnologijo, in če želimo ostati na kitajskem trgu, moramo nujno nekaj narediti. Če bomo tam fizično, konkretno obstajali in nudili našo tehnično podporo v živo, ne samo “online”, nam bo gotovo lažje obdržati že obstoječe poslovne partnerje in tudi pridobivati nove. Na Kitajskem obstaja povpraševanje po naših proizvodih, ogromno je velikih projektov, ki se razvijajo na našem področju. Ker nismo prisotni v državi, žal težko izvemo za vse projekte, kljub temu pa vemo, da gre vedno več raziskav in investicij v to smer.

Predstavljam si, da si morala poglobiti svoje znanje na znanstvenem področju …

Seveda, to je bilo nujno, saj sem morala razumeti, o čem sploh govorim. Priznati moram, da se nisem učila iz knjig, izkušnje sem si nabrala med vsakdanjim delom. Prevajala sem veliko podatkovnih listov instrumentov in te proizvode predstavljala kitajskim strankam, učila sem se tako, da sem delala. Bilo je zahtevno, ker se imam bolj za “humanističnega tipa” osebe, ki je manj nagnjena k učenju znanstvenih predmetov, vsekakor sem se stvari naučila, kot so se naučili vsi tisti v podjetju, ki niso inženirji.

Kitajščino uporabljaš v svoji službi vsakodnevno?

Trenutno ne več, ker se ukvarjam pretežno z marketingom, na začetku pa sem veliko uporabljala kitajščino, ker sem se dogovarjala s kitajskimi strankami. Vsekakor pa računam na to, da se bom spet vrnila v svojo prvotno vlogo v službi.

Ti je tvoje delo všeč? Predstavlja to, kar si si želela med študijem?

Med študijem nisem imela natančno zarisanih načrtov za naprej. Želela sem delati na Kitajskem vsaj nekaj let in sploh si nisem predstavljala, da bom delala v nekem “high energy physics” podjetju, ki se ukvarja s pospeševanjem delcev. Lahko pa rečem, da sem zadovoljna in srečna. Veliko novega se učim na področju, ki ga prej nisem poznala, v marketingu in digitalnem marketingu. V službi pridobivam ogromno znanja, ki mi bo v prihodnosti gotovo koristilo – svoje poznavanje kitajske kulture združujem s poznavanjem pravil marketinga.

Imajo slovenska podjetja veliko stikov s Kitajsko?

Sicer nerada govorim o drugih podjetjih, vem pa, da za vsa podjetja, ki poslujejo s Kitajsko, trenutna situacija ni najlažja. Kitajski trg je zelo različen od vseh ostalih – ne smemo misliti, da če dobro delamo npr. na ameriškem trgu, nam bo to uspelo tudi na kitajskem. Slovenska podjetja stike s Kitajsko vsekakor imajo, jih vzdržujejo in stalno razvijajo. Opažam, da se tudi Gospodarska zbornica Slovenije veliko ukvarja s kitajskim trgom in skuša graditi sodelovanja med slovenskimi in kitajskimi podjetji tudi preko sejmov in konferenc. Zanimanje je veliko!

Na katerih področjih delujejo ta podjetja?

Ta podjetja delujejo na zelo različnih področjih. Lahko omenim npr. področje turizma, kozmetične industrije, prehrane, seveda visoke tehnologije. V Sloveniji je na trgu velika raznolikost.

Si se po študiju še vrnila na Kitajsko? Tudi iz službenih razlogov?

Takoj ko sem začela delati v podjetju Instrumentation Technologies, sem z direktorjem odpotovala na dvotedenski sejem v Šanghaj. Tam sva predstavljala naše podjetje skupno z drugimi slovenskimi podjetji: agencija Spirit Slovenija, Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investivcij in tehnologije, je namreč na sejmu organizirala skupen prostor, stojnico za slovenska podjetja.

Na Kitajsko sem se zadnjič vrnila januarja lani, ker sem si šla ogledat nekaj tehnoloških parkov, v katerih bi lahko odprli sedež našega podjetja ali vsaj urad – imeti sedež v takem okolju je zelo koristno, ker so na istem kraju na razpolago laboratoriji in vsi potrebni instrumenti.

Si čezmejna delavka. Kako si doživljala zaprtje meje med pandemijo s koronavirusom?

Lani je bilo precej travmatičo, ker sem bila tisti dan, ko so uradno zaprli meje, v uradu v Solkanu in sem skozi okno opazovala, kako so z betonskimi bloki – fizično – zapirali mejo. Stisnilo me je pri srcu in me prizadelo, ker do tistega trenutka meje nisem občutila. Dva ali tri mesece sem nato delala izključno od doma in začetno je bilo zelo moreče, saj še nismo bili najbolje opremljeni za spletne konference in sestanke, pa tudi sama si še nisem znala dobro organizirati časa – življenje se je tudi meni popolnoma spremenilo v zelo kratkem času.

K sreči smo se poleti počasi začeli vračati v urad, a oktobra, ko se je stanje s pandemijo poslabšalo, smo se spet vrnili domov (več kot 50% zaposlenih je delalo od doma). Tokrat je bilo lažje, bili smo pripravljeni, znali smo si organizirati delo in čas. Glede testov moram priznati, da sem bila srečna, ker sem lahko opravila vsak teden brezplačni test in sem bila tako brez skrbi. Vedela sem, ob kateri uri ne bom našla vrste, in sploh mi ni bilo naporno. Sedaj sem že od konca aprila stalno v uradu, kjer se vsekakor lažje osredotočim na posamezne projekte, saj imamo zadnje čase veliko dogodkov in delo je kar pestro …

Všeč ti je potovati, raziskovati svet. Predstavljam si, da je pandemija spremenila tudi tvoj način preživljanja počitnic …

Lani seveda nisem veliko potovala. Januarja, tik po izbruhu pandemije, sem še bila na Kitajskem, februarja sem bila v Berlinu, potem pa nisem več potovala in počitnice sem preživela v Italiji. Letos si bom privoščila počitnice v Grčiji, na otoku Kreta – priznati moram, da sedaj ne občutim več toliko pandemije.

Po študiju si torej ostala v naših krajih. Se te odločitve kesaš?

Še vedno si želim na Kitajsko, se tja preseliti in delati vsaj nekaj let. Odločitev, da sem ostala v domačih krajih, sicer ni bila moja, tako se je pač zgodilo, ker sem našla službo in je potem prišla pandemija s koronavirusom. Tu imam že dolgo let fanta in sem srečna. Razumeva se in iskreno lahko povem, da sem sedaj pripravljena na selitev na Kitajsko – morala bova pač malo improvizirati, prepričana pa sva, da se bo dalo, da bova ostala skupaj.

Selitev je konkretno odvisna od poteka pandemije in političnih odločitev Kitajske. Okvirno naj bi Kitajska proti koncu poletja začela odpirati svoje meje in računamo na to, da bomo jeseni lahko spet odpotovali in v živo srečali naše stranke. Z birokratskega vidika je odprtje podjetja na Kitajskem naporno, toda vse se da narediti, tudi ker v državi imamo agenta, ki nam bo v tem smislu pomagal.

Prisotnost v državi je strateškega pomena za naše podjetje, ki ne sme izgledati tuje, ampak mora postati skoraj “domače” v očeh kitajskih poslovnih partnerjev. Upam, da bo moje življenje tam čim bolj raznoliko: v preteklosti je bilo vezano na študij, sedaj bo pa na službo.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme