Na gregorjevo se ptički ženijo ... tudi v Pevmi
V ponedeljek, 11. marca 2024, prav na dan pred godom sv. Gregorja, nas je v OŠ J. Abrama v Pevmi obiskal agronom, publicist, kulturni in prosvetni delavec dr. Danijel Čotar, ki je učencem podrobno spregovoril o pticah in starih običajih v zvezi z gregorjevim. Povedal nam je, da se prav v tem obdobju narava prebuja, sončni žarki postajajo vse močnejši, dnevi se daljšajo, življenje kipi. Ravno sedaj se zelo pogosto sliši ptičje petje, žvrgolenje pa pomeni, da si bodo ptice v kratkem postavile gnezdo, v katerem se bodo izvalili mladiči, ki bodo med poletjem dovolj zrasli, da bodo prihodnjo zimo sposobni samostojnega letenja in preživetja. Otrokom je gospod Čotar prestavil najbolj običajne ptičje vrste, ki jih lahko tudi sami opazijo ali slišijo v bližini svojih domov. Skupaj z njimi je prelistal publikaciji Ptičje kvatre in Ptičje kvatre 2, ki ju je sestavil na podlagi svojega znanja in navdušenja, ter jim zaželel, da bi se kateri od njih odločil za raziskovanje tega čudovitega, obenem pa tudi skrivnostnega ptičjega sveta.
Dalje je gospod Čotar otrokom povedal, da so bili nekoč otroci prepričani, da imajo na dan svoje ženitve ptički tudi gostijo, zato so po drevju in grmičevju iskali priboljškov. Da bi jih razveselili, so jim ponekod starši začeli skrivati sladice in jih potem peljali na ta kraj ter jih povabili, naj poiščejo, kar je ostalo od ptičje svatbe.
Gospod Čotar nam je tudi spregovoril o zanimivem običaju spuščanja luči, ki so ga otroci navadno udejanjali na gregorjevo. Prav na praznik sv. Gregorja so namreč obrtniki ugašali luči, ker je njihov delavnik trajal le do mraka oz. dokler jim je naravna svetloba dopuščala, da so lahko svoje delo nemoteno opravljali brez prižiganja leščerb. Otroci so na gregorjevo lučke spuščali vzdolž rečnih tokov in tako proslavljali prihod dolgih dni.
Obisk je bil nadvse zanimiv. Otroci in učitelji smo izvedeli veliko novih stvari in se nalezli tudi navdušenja, ki nam ga je gospod Čotar posredoval s svojim zanimivim pripovedovanjem. Hvaležni smo mu zato, da si je odščipnil nekaj svojega časa in nas obiskal, ter ga že vnaprej vabimo, da se pri nas oglasi še kdaj.
