Kultura

Mreža laži za mirno plavanje v zakonskih vodah

Mreža laži za mirno plavanje v zakonskih vodah

Piše Iva Koršič: Abonmajska sezona SSG v Gorici / Resnica

Gledališka sezona Slovenskega stalnega gledališča v Gorici se je letos začela v ponedeljek, 27. novembra 2017, v Kulturnem domu z iskrivim komedijskim spletom, ki duhovito obravnava večno temo odnosov med moškim in žensko, pravzaprav med dvema zakonskima paroma, ki jima beseda zvestoba ne pomeni veliko. Ko bi jima ta vrednota kitila zakonsko življenje, bi sicer ne imeli imenitne komedije z naslovom Resnica, ki jo je po zgledu slavnih piscev vodvilov leta 2011 napisal sodobni francoski dramatik Florian Zeller (r. 1979). Situacijska komedija je bila prevedena v številne tuje jezike – njena tematika je karseda žgečkljiva in zimzelena! V slovenščino jo je sočno in priostreno, v žlahtno zvenečem jeziku mojstrsko prestavil Aleš Berger. Z iskrenim, do tega žanra spoštljivim pristopom je delo režijsko skrbno in premišljeno obdelal Alen Jelen, ki je bil drugič režijski gost v SSG; prvič je l. 2013 režiral Feydeaujevo briljantno komedijo Ne sprehajaj se no vendar čisto naga. Tudi Zellerjevo komedijsko štreno je Jelen razpletal tako, da je vseskozi poleg situacijske komičnosti iskal tudi duhovite podtone in humorne odtenke, ki so še dodatno začinili celotno uprizoritev. Ta izzveni zelo elegantno, uglajeno. Nikdar ne zdrkne v kalne vode, kamor bi verjetno na trenutke rade volje zašla kaka druga režijska roka. Kopičenje laži in varanje pa ljubezenski trikotnik (ali štirikotnik?) so gonilne sile te komedije, katere protagonist, poslovnež Michel, se med enim službenim sestankom in drugim shaja v hotelu z ljubico, ki je sicer žena njegovega najboljšega prijatelja! Z njim se seveda tudi normalno, brez kakega zadržka, srečuje, igra tenis… Seveda je to fin gospod, ki “ljubi” svojo ženo, in ko se čuti razkrinkanega in “prevaranega”, se brez vsakega sramu ali predsodka sklicuje na etična načela, moralo…! Sicer pa nas avtor pusti svobodne, naj si kar sami tolmačimo konec: ali vsi skupaj le lažejo in je resnica drugačna, kot se morda gledalcem zdi iz prikazane situacije, ali pa je vse res. Kaj pa če je le protagonist tisti spretni lutkar, ki vodi nitke vseh ostalih komedijskih likov? Kar je gotovo, je to, da je avtor komedijsko situacijsko štreno zelo domiselno zamotal in učinkovito napisal dialoge, režiser pa jo je prav tako vešče zrežiral in pri tem pazil na osvetlitev tudi drobnih komičnih nians, ki še dodatno “zabelijo” situacije, v katerih se znajdejo protagonist in drugi trije komedijski liki. Vse pa je pretkano z neko pretanjeno nitko elegance, ki da komediji žlahtnejši pridih. Pri tem je režiser lahko računal na spretnost igralcev, ki so z njim zasnovali to uspešno odrsko dogodivščino. Protagonista, ki je prepričan, da zna izvrstno lagati in se sprenevedati ter da ga ne more nihče ujeti na trnek laži, je z igralskimi izkušnjami, ki si jih je nabral na dolgi gledališču predani poti, z vseh zornih kotov imenitno osvetlil Vladimir Jurc. Jurc je spet pokazal svoj izraziti karakterni dramski značaj. S svojo močno igralsko osebnostjo napolni sceno, sočasno pa nikoli ne zasenči soigralcev. Je res čudovit igralec in že dolga leta prvak SSG. Protagonistovo ženo Laurence, ki ve – ali se samo dela, da ve? – za moževo varanje in laži, je zrelo in s svojsko temperamentnostjo in izraznostjo, ki označuje njeno izrisovanje likov, odigrala Lučka Počkaj. Končno smo jo vsaj kot izredno dobrodošlo gostjo videli v ansamblu SSG, v katerem je bila članica do l. 2003, ko je odšla v SLG Celje. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

07.12.2017

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 Noviglas, Vse pravice pridržane!