Most čez Zaliv

Vljudno vabljeni na simpozij Most čez Zaliv, ki bo v torek, 12. oktobra, ob 9. uri v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana!

Dogodek poteka v organizaciji Inštituta Nove revije, zavoda za humanistiko in Kulturno umetniškega društva KUD KDO.

Simpozij Most čez Zaliv želi osvetliti dve pomembni reviji (za kulturna in družbena vprašanja), ki sta v Trstu izhajali od srede šestdesetih let do poloma komunizma in slovenske osamosvojitve. Gre za dva ustvarjalna kroga, ki sta se trudila zakrpati pomanjkljivo svobodo v matični domovini in povezati vse Slovence. S tem sta veliko prispevala k intelektualni rasti Slovencev.

Program:

ob 9. uri

dopoldanski del vodi Tomaž Ivešić

Alenka Puhar: Uvodne besede in Pomen revij Most in Zaliv za premoščanje nesvobode

Vladimir Vremec: Most in enoumje

Drago Štoka: O nastanku revije Most

Lev Detela: Tržaška revija Most, zgodnji poskus vseslovenske povezave in dialoga (v kontekstu mednarodnega dogajanja)

Miha Glavan: Trden most kot kamen kost (Edvard Kocbek in njegovo sodelovanje s Tržačani)

Lojze Peterle: Rob, ki je postal sredina

Feliks Bister: Pogledi Aleša Lokarja na vlogo kritike leta 1977

ob 14. uri

popoldanski del vodi Alenka Puhar

Andrej Lokar: Most čez Zaliv v sodobnost

Tomaž Ivešić: Koncept (slovenskega) naroda v Mostu in Zalivu v dolgih šestdesetih

Loredana Umek: Most do Italijanov

Ivo Jevnikar: Stanko Janežič in pomembne pobude s stranskega sedeža

Marjan Frankovič: Nobenega razloga ni, da še naprej zavlačujemo s čiščenjem (polemika Leva Detele z Javorškom, fašizem in sodobnost)

Dogodek bo potekal ob upoštevanju veljavnih odlokov glede virusa SARS-CoV-2.

 

Simpozij Most čez Zaliv, ki bo 12. oktobra v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani, želi osvetliti dve pomembni reviji (za kulturna in družbena vprašanja), ki sta izhajali v Trstu – Most od leta 1964, Zaliv od 1966. Obe sta odnehali s polomom komunizma in osamosvojitvijo Slovenije. V revijah sta delovala ustvarjalna kroga, ki sta se trudila zakrpati pomanjkljivo svobodo v matični domovini in povezati vse Slovence. S tem sta veliko prispevala k intelektualni rasti Slovencev. Simpozij organizirata Inštitut Nove revije in KUD KDO, z referati sodeluje dvanajst avtorjev.

Stoosemletnega Borisa Pahorja, urednika in vodilnega avtorja revije Zaliv, organizatorji niso nadlegovali z vabilom za nastop, (poslali pa čestitke in pozdrave), zato pa so pridobili tri veterane revije Most – Vladimirja Vremca, Draga Štoko in Leva Detela. Iz Trsta pride še Loredana Umek, z Dunaja pa Feliks Bister. Različne vidike vpliva, ki sta ga imeli reviji – v Jugoslaviji sicer težko dostopni – bodo osvetlili Lojze Peterle, Miha Glavan, Andrej Lokar, Tomaž Ivešić, Ivo Jevnikar ter Marjan Franković, medtem ko bo Alenka Puhar predstavila ozadje, to je izrazito previden, pogosto kar sovražen odnos jugoslovanskih oblasti do vsega na tujem objavljenega.

Odnos med Zalivom in Mostom je bil dokaj napet, osnovna ambicija pa je bila enotna: kritično osvetljevati kulturno in družbeno dogajanje tako na Tržaškem kot v Sloveniji/Jugoslaviji. Odpirati možnosti za intelektualno uveljavljenje razseljenim Slovencem. Razkrinkavati tako imenovane tabu teme, ki jih je v matični domovini vzpostavil režim enoumja. Zaradi tega je bila v Zalivu in v Mostu objavljena dolga plejada besedil, ki povedo o slovenskem družbenem življenju bistveno več kot zadržane besede v Sloveniji natiskanih publikacij. Leta 1965 je Dane Zajc slabokrvnim ljubljanskim revijam postavil vprašanje, “če se zavedajo krivice, ki jo z vsako svojo novo številko narede svojemu času”. Najbolj znamenit in vnebovpijoč primer, kako so na oni strani meje krpali nesvobodo v domovini, je pač pogovor z Edvardom Kocbekom, ki sta ga za Zaliv opravila Boris Pahor in Alojz Rebula; in pri tem iz previdnosti zamolčala Viktorja Blažiča, da zaradi “stikov z emigracijo” ne bi imel sitnosti. Prav kmalu so organi represije to nadoknadili, podatkov o strašnih povojnih pobojih pa ni bilo več mogoče popolnoma zanikati.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme