Aktualno

Moralna zmaga žrtev

Moralna zmaga žrtev

Ob 75-letnici umora v ul. Rossetti

Dne 10. marca 1944 so v ulici Rossetti v Trstu ugasnila tri mlada življenja v nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah. Da je šlo za politični umor, ni bilo nobenega dvoma. Šlo je namreč za najbolj težko obdobje sredi druge svetovne vojne, ko so na nasprotnih bregovih stale različne politične opcije. Govorimo o tistih, ki so si bile odprto sovražne, pa tudi o tistih, ki so bile, vsaj formalno, na isti strani zavezništva. Dalj časa so bile hipoteze o tem, kdo je naročil in izvedel umor Stanka Vuka, Danice Tomažič in Draga Zajca, zelo raznolike. So to bili nasprotniki OF, kot je bilo dalj časa slišati v obdobju po drugi svetovni vojni? Ali je roko morilcev oborožila celo OF, stran, ki se ji je Stanko Vuk želel približati po dolgoletnem prestajanju zaporne kazni zaradi obsodbe na drugem tržaškem procesu? Vprašanje je, posebej v naši narodni skupnosti, v zadnjih letih ponovno dvignilo precej prahu, posebej potem ko je novinar Martin Brecelj objavil monografijo o trojnem umoru z naslovom Anatomija političnega zločina leta 2016. Brecelj je s svojim raziskovalnim delom, ki temelji na pričevanjih, arhivskih dokumentih in drugem dokaznem gradivu, prišel do sklepa, da so morilci prihajali iz vrst varnostnoobveščevalne službe OF.
Prejšnji teden je od trojnega umora v ulici Rossetti minilo natanko 75 let. Ob obletnici tragičnega dogodka (v nedeljo, 10. marca,) so se zato pri Društvu slovenskih izobražencev odločili, da se bodo žrtev tega krvavega dogodka spomnili prav pred grobnico družine Tomažič na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu.
Tam sta namreč pokopana Stanko Vuk in Danica Tomažič ter tudi vsi ostali člani ugledne slovenske tržaške družine. Ob vencu, ki ga je položil organizator spominskega dogodka, so se žrtev s cvetjem spomnili tudi člani društva Stanko Vuk iz Mirna in Danica Colja, sorodnica družine Tomažič, ki je povedala, da je vila Tomažič pravzaprav tudi njena rojstna hiša, sama pa da nosi ime po tragično preminuli sestrični. Na slovesnosti je bil prisoten tudi sin tretje žrtve, Ljubljančana Draga Zajca, ki je dobil ime prav tako po očetu.
Organizatorji so osrednji govor zaupali avtorju že omenjene monografije, Martinu Breclju, ki je svoje teze podkrepil še s tremi raziskovalnimi drobci. A spomnimo najprej natančneje, kaj je Brecelj ugotovil s svojim delom. Umor so iz ideoloških razlogov izvedli trije pripadniki varnostnoobveščevalne službe OF Albert Gruden (iz Šempolaja) in Slobodan Šumenjak (oba sta bila varnostnika) ter Vidko Hlaj (načelnik VOS OF na Južnem Primorskem). Ta je v povojnem obdobju postal tudi prvi človek za ilegalno trgovino Službe za državno varnost (oziroma Udbe) na zvezni (torej vsejugoslovanski) ravni. Vuka naj bi VOS OF želela umoriti, ker si je nadejal vstopiti v OF, a kot krščanski socialec. Zaradi tega je postal moteči element za prevladujočo komunistično komponento znotraj gibanja. Vuk je bil med drugim zelo kritičen do nekaterih ravnanj vodstva OF, kakor je bila likvidacija 14 Cerkljanov na začetku februarja 1944. Danica Tomažič in predvsem Drago Zajc, ki je bil v usodnem trenutku na obisku prav zato, ker se je tudi sam želel vključiti v OF, sta bili pri tem kolateralni žrtvi.
Izhajajoč iz tega izhodišča, je Brecelj v svojem posegu ponudil še tri drobce v podkrepitev svojih raziskovalnih ugotovitev. Hipotezo naj bi že leta 1944 ugotovil tudi Janko Kralj, voditelj goriških krščanskih socialcev, ob pogovorih s pričevalko takratnih dogodkov na Opčinah. Kralj je bil sicer v tistem obdobju v Rimu, a je takoj po umoru prišel v Trst, da bi raziskal okoliščine, in se nato maja 1944 vrnil v Rim. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji
kil

13.03.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!