Monografija o osebnosti Lamberta Ehrlicha – preroka slovenskega naroda

Nova skupna izdaja treh Mohorjevih družb, Teološke fakultete ter Društva Združeni ob Lipi sprave

Obsežna biografska monografija Lambert Ehrlich prerok slovenskega naroda, katere avtor je Janez Juhant, je izšla v sozaložbi Mohorjeve družbe v Celovcu, Celjske Mohorjeve družbe, Goriške Mohorjeve družbe, Teološke fakultete v Ljubljani ter Društva Združeni ob Lipi sprave in je celovit prikaz Ehrlichove osebnosti in njegovega vsestransko bogatega delovanja v Cerkvi in družbi na Koroškem in v Sloveniji.

Lambert Ehrlich, katoliški duhovnik in profesor (rojen 18. 9. 1878 v Žabnicah v Kanalski dolini, umorjen 26. 5. 1942 v Ljubljani), po svojem pomenu, vlogi in dejavnosti prekaša večino slovenskih rojakov, čeprav je njegov lik, žal, še danes skoraj neznan. Govorimo o eni najbolj prepričljivih strateških državniških osebnosti med Slovenci.

Po osnovni šoli v Žabnicah je obiskoval gimnazijo v Celovcu in tam maturiral, končal študij teologije z doktoratom v Innsbrucku in se izpopolnjeval še v Rimu, Parizu in Oxfordu. Leta 1902 je postal duhovnik krške škofije na avstrijskem Koroškem, deloval kot kaplan in tajnik škofa Kahna in od leta 1910 predaval filozofijo in osnovno teologijo v tamkajšnjem semenišču. Kot duša katoliškega duhovnega gibanja je usmerjal večino dušnopastirskih, kulturnih in socialno-političnih pobud med Slovenci in celo nemško govorečimi Avstrijci na Koroškem.

Bil je član Milesove komisije za razmejitev Koroške, na pariški mirovni konferenci pa je bil izvedenec za Koroško in deloval kot usmerjevalec jugoslovanske delegacije v prizadevanjih za uveljavljanje pravic Slovencev in Hrvatov.

Dne 1. maja 1922 je postal redni profesor za primerjalno veroslovje na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in bil trikrat njen dekan. Po strokovnih ocenah specialistov je bil vrhunski znanstvenik, predavatelj, strokovnjak za verstva, etnologijo, misiologijo. Dne 23. 3. 1931 ga je škof Rožman uradno imenoval za študentskega duhovnika. Zavzeto, nesebično in predvsem premišljeno je spodbujal študente (tedaj akademsko mladino) k dejavnemu krščanskemu družbenemu življenju.

Moč sta mu dajali živa vera, preverjena v molitvi in dosledni askezi, in globoka ljubezen do vsakega človeka. Klical je k redu, družbeni pravičnosti in spoštovanju dostojanstva vsakega človeka.

Svoje odločno nasprotovanje italijanskemu in komunističnemu zatiranju v svoji Spomenici Italijanom je plačal z življenjem, ko so ga s študentom Viktorjem Rojicem pred njegovim Cirilovim domom po ukazu Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča ustrelili atentatorji, organizirani kot tajna varnostno-obveščevalna služba komunistov (VOS).

O avtorju

Janez Juhant, ki je tudi naš dolgoletni cenjeni sodelavec, roj. 1947, je študiral v Innsbrucku filozofijo in teologijo ter dosegel mag. filozofije in teologije ter dr. filozofije. V duhovnika je bil posvečen leta 1974 in je deloval kot kaplan, od leta 1978 je bil predavatelj, od 1994 pa redni profesor na Teološki fakulteti, leta 1992 spet vključeni v Univerzo v Ljubljani, bil njen dekan v zahtevnem vključevalnem obdobju (1994−99), vodja več projektov in raziskovalnih programov; predaval je doma in v tujini. Osebna bibliografija obsega preko 1000 enot od tega 15 knjig. Je hišni duhovnik sester karmeličank v Sori. Leta 2004 je prejel Leopold Kunschak-Preis avstrijskega združenja za družbeno misel za etični prispevek k demokratizaciji srednje Evrope in leta 2008 Zoisovo priznanje RS za prispevek k antropologiji in etiki; od l. 2012 je redni član Evropske Akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme