Molimo zanje!

Objavljamo pridigo dr. Primoža Krečiča, ki jo je imel pri spominski maši ob 100-letnici rojstva primorskega junaka Janka Premrla Vojka v Šembidu, današnjem Podnanosu.

Ob stoletnici rojstva Janka Premrla iz Šembida pod Nanosom želimo moliti in prositi za njegov pokoj, pa tudi za pokoj vseh, ki so v težkih časih pred vojno, med njo in po njej darovali življenja za narodno skupnost na Vipavskem in Primorskem.
Čas med obema vojnama je bil velika preizkušnja za naše ljudi in njihovo narodno istovetnost. Italija je zasedla te kraje in začela s sistematičnim potujčevanjem. Bilo je veliko nasilja in konspiracije ter kršenja temeljnih človekovih pravic in dostojanstva. Iz Julijske krajine se je zato izselilo veliko število Slovencev, kar je predstavljalo veliko praznino za narodno prisotnost. Na vseh krajih so prepovedovali slovensko besedo in kulturo, zavetje pred tem je ostalo le v cerkvah in zakristijah. Tu so naši marljivi in z ljudstvom povezani duhovniki poučevali otroke verouk v domačem jeziku in spodbujali narodno pripadnost ter petje slovenskih pesmi. Imeli smo voditelje, ki so podpirali ogroženo ljudstvo: Virgil Šček, nadškof Sedej, Filip Terčelj in drugi, zlasti goriški krog, ki je bil povezan z Alojzijeviščem, Mohorjevo družbo in drugimi ustanovami, ki so bile branik slovenstva in dostojanstva naših ljudi. Fašizem je puščal za seboj velike rane in krivice. Lojzeta Bratuža so zastrupili, da je za posledicami umrl. Tudi drugim narodnozavednim ljudem je onemogočil delovanje. Mnogi so pristali v zaporih in kasneje v taboriščih.
Poleg narodnokulturnega upora je nastal tudi oborožen upor, zlasti v krogu tigrovcev in kasneje primorskih partizanov. Bili so blizu ljudstva in uživali njihovo podporo. Potem so prišli drugi vplivi, ki so na neki način zasenčili osvobodilni odpor in postavili v središče nasilno revolucijo. Začela se je zmeda med ljudmi in žal so padale mnoge žrtve bratskega pobijanja. Nekaj, kar se zdi nezaslišano in na kar ni padlo naše ljudstvo zlasti po zaslugi duhovnikov, ki so naredili velike žrtve, da ne bi prišlo do razkola v narodu. Med temi je bil tudi Filip Terčelj, ki je bil tepen od fašistov, nacistov, od klerikalnih skrajnežev in ne nazadnje od komunistov ter likvidatorjev. Tudi okoliščine smrti Janka Premrla niso dokončno pojasnjene in verjetno tudi ne bodo. Kljub temu ostaja simbol odpora ponižanja primorskega človeka, domoljuba, katoličana, Slovenca in nas povezuje.
Danes smo združeni v tem svetem kraju, da bi prosili za očiščenje naših rajnih, zlasti Janka Premrla, ki si je prizadeval za enakost in pravičnost med ljudmi ter svobodo. Naš namen ni, da bi vrednotili zgodovino, ampak, da prosimo zato, da bi bili mrtvi v miru. Rez, ki se je začel med vojno in se nadaljuje do današnjih dni, se bo moral ustaviti, da ne bomo z njim obremenjevali še novih generacij. Z nasiljem ni mogoče rešiti zla, prav tako ne s pozabo. Potrebni so ozdravljenje, kesanje, spoštovanje, žrtev, kar je s svojim darom pokazal naš Gospod Jezus Kristus. Morda smo Primorci poklicani, da naredimo bolj jasen korak sprave in potem povabimo k spravi še naše brate, zlasti v Ljubljani, na Dolenskem in Notranjskem, da dostojno pokopljemo vse žrtve in začnemo dihati s polnimi pljuči kot en narod in družina ene matere. Tudi kristjani bi morali narediti več za pokop pokojnih in spravo med živimi. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

Piše Primož Krečič / Žrtve pobojev na Vipavskem

Preberi tudi

Molimo zanje!

Kristjani in družba

Molimo zanje!

12.03.2020
Papež Frančišek o spovedi

Kristjani in družba

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme