Intervju

“Moj novi glasbeni stil je moja popolnoma nova glasbena pot!”

“Moj novi glasbeni stil je moja popolnoma nova glasbena pot!”

Piše Jurij Paljk: POGOVOR / Gianni Rijavec

Glasbenika Giannija Rijavca poznamo že vrsto let, nekateri smo ga spoznali že v začetku osemdesetih let minulega stoletja, ko je bil med ustanovitelji ansambla Big Ben, s katerim je kmalu zaslovel najprej s pesmijo Lep pozdrav, ciao Mateja, kateri je sledila še vrsta uspešnic.
Bili so drugi časi. Tistim, ki se nam malo toži po njih, je gotovo lepa novica najava koncerta, ki ga bo Gianni Rijavec imel na Gradu Kromberk v soboto, 31. avgusta letos zvečer, dali so mu pa naslov Gala romantični koncert. Izvedli ga bodo glasbeniki Godalnega kvarteta in seveda Gianni Rijavec.

Kako ste se odločili za ta koncert in kaj boste na njem predstavili?
Že dolgo časa se pogovarjamo o mojem samostojnem koncertu na Goriškem. Povedati moram, da vsa ta leta, torej leta, odkar sem na sceni, še nisem imel na Goriškem svojega “pravega” koncerta. Ko rečem pravega, imam v mislih samostojni koncert, brez gostov, torej solistični koncert v pravem pomenu besede. Očitno je zdaj dozorelo, prišlo je do tistega pravega trenutka, ko lahko imam svoj koncert. Malo pa drži tudi znameniti rek “Nemo propheta in patria”- nihče ni prerok v domovini, doma ni nihče cenjen, boljše je tisto, kar prihaja od drugod. Žal je prav tako. No, priznati moram, da se je sedanja oblast na Goriškem končno spomnila tudi name. Moj novi glasbeni stil Gianni Rijavec in godalni kvartet, ki ga bom predstavil na koncertu na Gradu Kromberk, je moja popolnoma nova glasbena pot. To sem zdaj jaz, to najbolj čutim. Morda se zdi nekoliko čudno, pa vendar, zdaj sem se našel. Glasba, ki jo zdaj ustvarjam, je tisto, kar že od nekdaj nosim v sebi. Na oder sem po vseh teh letih postavil klavir, svoj osnovni instrument, zaradi katerega sem hodil v glasbeno šolo. Ideja se mi je še dodatno porodila, ko sem bil na turneji v Argentini, kjer sem nastopal sam s klavirjem. Bil sem sam na odru s klavirjem, pred menoj velika množica ljudi … Rekel sem si: “To je prava stvar, to sem jaz”. Po vrnitvi s turneje sem klavirju dodal še godalni kvartet in nastal je pop-simfo. Združil sem pop in simfonično glasbo. Ostajam zvest melodiji, zapomljivemu refrenu. Želim, da ljudje pesmi pojejo, da si zapomnijo refren. Tega danes v sodobnem slovenskem popu manjka in zaradi tega smo ostali brez uspešnic-hitov. Na koncertu bom tako predstavil svoj novi glasbeni pop-simfo stil-melodiozni slovenski pop. Lepo bo, želim si romantike, želim ljudem dati romantiko, ki je v današnjem ponorelem tempu-času primanjkuje. Koncert bo torej lep, romantičen, poseben … snemal se bo za nacionalno televizijo TVSLO.
Čeprav si predstavljamo, da boste na koncertu izvajali predvsem zadnje skladbe, boste najbrž prepevali tudi pesmi, po katerih vas najbolj poznamo?
Na koncertu bodo izključno nove pesmi, ker je to zdaj nekaj drugega, je nov stil, sem drugi jaz, nisem več tisti Gianni iz časov Mateje, Špele… in pesmi, ki sem jih takrat ustvarjal, ne gredo v kontekst. To ne pomeni, da so pesmi iz preteklosti manjvredne, nasprotno, so enkratne, nepozabne, ampak sodijo v neki drug čas. Zdaj čutim drugače, v sebi nosim nekaj drugega in želim, da ljudje to slišijo, vidijo. Koncert Gianni Rijavec in godalni kvartet je spektakel, je kaj slišati in videti. Postavljam nekaj novega, to sodi v današnji čas… in Grad Kromberk je odličen ambient…, kot da bi ga gradili zame (hehehe…)
Že vrsto let ste na slovenski pevski sceni, pop sceni, če smem tako reči. Povejte nam, kako se je spremenila?
O slovenski pop sceni lahko govorimo od nastanka Slovenije kot samostojne države dalje. Prej smo bili del jugoslovanske pop scene, na katero pa nismo imeli kaj preveč vpliva. Bili smo “zaprti” v svoj slovenski prostor. Očitno je ta močni vpliv pustil posledice. Ko je nastala Slovenija, smo dobili možnost, da se tudi v pop glasbi “postavimo na svoje noge”, pa se žal nismo. Nismo postavili svojega pop melosa, ki bi bil značilen za Slovenijo, prepoznaven tudi v svetu, žal. Govorim o klasičnem melodičnem popu, tistem, ki je pri ljudeh popularen. Vprašanje, ki ste mi ga postavili, je zelo kompleksno in zahteva poglobljeno razpravo.
Zadnja leta po slovenskih radijskih postajah vrtijo vse mogoče, a zelo malo slovenske izvirne glasbe, je tako?
Tukaj lahko nadaljujem odgovor iz prejšnjega vprašanja. Predvaja se slovenska glasba, ker je z zakonom predpisano, koliko slovenske glasbe se mora predvajati. Vprašanje pa je, kakšna slovenska glasba se predvaja. Vsekakor ne kvaliteten melodičen slovenski pop, pa recimo temu sredinski pop. To je tista glasba, ki je pri ljudeh popularna, ki jo imajo ljudje radi, to so hiti-uspešnice, ki ostanejo, ki jih ljudje nosijo s seboj, prepevajo. Po večini se predvaja neposlušljiv slovenski pop, ki nima značilne melodije, ki ljudem ne ostane v ušesih, in zato se pogosto reče, ljudje rečejo, da je slovenska glasba slaba. Zakaj je slaba? Zato, ker ljudem ne gre v ušesa. Zaradi tega smo v Sloveniji, odkar imamo svojo državo, ostali brez uspešnic-hitov, osiromašeni smo. Problem je torej v tem, da se ne predvaja raznolika glasba, predvsem ne tista, ki ima prepoznaven refren, ki bi si ga povprečen poslušalec (teh je več kot 80 %) lahko zapomnil.
Zakaj po vaše vrtijo toliko balkanske glasbe?
Odgovor je preprost in se deloma nadaljuje iz odgovora v prejšnjem vprašanju. Ker ljudje ne dobijo slovenskega melodioznega popa, se obrnejo drugam in glasba z Balkana ponuja melodijo. Zakaj pa glasba z Balkana in ne, recimo, iz Italije, Avstrije, Madžarske…? To je posledica našega “bivanja” v Jugoslaviji. Tako kot na drugih področjih je to pustilo posledice tudi v glasbi, kulturi, jeziku, načinu obnašanja… Radijske postaje, predvsem komercialne, obstoječe stanje izkoriščajo, predvajajo tisto, kar je ljudem všeč. Balkanski melos (hrvaški, srbski…) imajo ljudje preprosto v ušesih …. vedno bolj, ker komercialne radijske postaje to še pospešujejo. Tukaj bi morala odločilno vlogo odigrati nacionalni radio in nacionalna televizija, ki imata v osnovi poslanstvo ohranjati slovenstvo, tudi slovensko pop kulturo, ki je zelo pomembna, ker je to kultura, ki jo mladi najbolj absorbirajo. Dokazov, da je glasba z Balkana zlezla v Sloveniji ljudem pod kožo, je veliko. Naj navedem dva. Prvi je, da slovenski glasbeniki ustvarjajo “slovenski pop” na način, da glasbi z balkanskim melosom dodajo slovensko besedilo in temu potem rečejo slovenski pop. Drugi pa je popularnost dalmatinskih klap. Dalmatinske klape in njihove pesmi polnijo dvorane, slovenski zbori, okteti, kvarteti pa propadajo. Slovenska narodna pesem ni popularna, in to je katastrofa za slovenski narod. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

28.08.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!