“Moj magični nogomet”

Doberdob / Predstavitev knjige Daria Frandoliča

Domačini, športni navdušenci, prijatelji in pravzaprav vsi tisti, ki jim je priljubljeni trener, pedagog, zgodovinar in profesor Dario Frandolič pustil neizbrisen pečat na življenjski poti, so do kraja zapolnili prostore Kulturnega društva Jezero v Doberdobu na predstavitvi njegove nove publikacije Moj magični nogomet. Dario Frandolič je bil že od mladega nogometaš, igral je za Juventino, Pro Gorizio, Torriano, Zarjo in Mladost. Prav o teh mladostnih izkušnjah je bil govor na začetku srečanja, ki ga je vodil ravnatelj ZSŠDI Evgen Ban. Avtor je povedal, kako so v domači vasi, Doberdobu, dobili prvo žogo, ki so jo verjetno pustili anglo-ameriški vojaki, in kako so se kot otroci igrali po vaških cestah. Doberdob seveda ni bil tak, kot ga vidimo danes; to je domačin tudi pokazal s projekcijami arhivskih slik. Na fotografijah so bili tudi nekatere družine in domačini, ki so zaznamovali življenje v tem kraškem naselju, in prve nogometne ekipe na Goriškem. Povedal je, kakšni so bili začetki nogometa v naših krajih. Ko je kot igralec končal nogometno pot, se je posvetil treniranju, med letoma 1987-2005 je deloval tudi kot koordinator na Goriškem v okviru slovenskih nogometnih društev. V obdobju trenerstva je spoznal Wiela Coerverja, nizozemskega nogometaša in trenerja, ki je bil zagovornik posebnega načina treniranja. Dario Frandolič je to tehniko pobliže spoznal in se osebno srečal z nizozemskim mojstrom; Frandolič ga je celo povabil v naše kraje. Metoda sloni na enostavni osnovi posnemanja; Coerver je bil prepričan, da je mogoče “razstaviti” bolj ali manj zapletene tehnične sposobnosti vrhunskih nogometašev in jih potem s posebnimi vajami in treningi posredovati mladim nogometašem. Coerver je bil mnenja, da se da ta kreativna gibanja ponavljati ob upoštevanju določene didaktike in metodike dela, ki jo je odkril in uzakonil. Dario Frandolič je bil med pionirji te metodike v naših krajih in širšem prostoru. Od osamosvojitve Slovenije dalje je sodeloval tudi z Oblakovo šolo, pozneje si je na Športni gimnaziji v Šiški (2002-2006) v okviru NZS prizadeval vključiti v tamkajšnji program individualno tehniko po tej metodiki.

Je nogomet le za talentirane nogometaše ali lahko tudi manj nadarjeni napredujejo do vrhunskosti? Je prav, da pri nogometni igri postavimo individualnost pred moštvom? Je nogometna tehnika rezervirana le za izjemne posameznike ali za vse? Na ta in sorodna vprašanja odgovarja avtor v tej zanimivi knjigi, ki je ena redkih slovenskih knjig o nogometni literaturi. Knjigo, ki sta jo finančno podprla ZSŠDI in ZKB, je napisal nekdo, ki je neverjetno zaljubljen v nogomet in je prepričan, da ta šport tako privlačuje že otroke, ker izhaja iz enega primitivnih občutkov, ki jih človek nosi skozi življenje v podzavesti … Prva igra, brcanje, prerivanje, veselje … Poleg navedenega ob branju lahko naletimo na vrsto zgodovinskih zanimivosti naših krajev ali osvežimo spomine na dogodke, ki smo jih mogoče pozabili, tako s športne scene kot iz družbenega dogajanja.