Moč duha, izraza in forme

Piše: mag. Mojca Jenko Fotografije: Mojca Jenko

Mestna galerija Piran Razstava del Mire Ličen

petek, 9. julija 2021, se je v piranski Mestni galeriji zbrala velika množica ljubiteljev lepih umetnosti od blizu in daleč z namenom, da počasti priljubljeno istrsko slikarko in restavratorko Miro Ličen ter njeno eruptivno ustvarjalnost zadnjega desetletja. Razstava bo na ogled do 29. avgusta tega leta.

Pirančanka, ki ne le biva v Piranu, temveč z njim živi, diha in trpi ter si z vso svojo bitjo prizadeva za ohranjanje njegove snovne in nesnovne kulturne dediščine, si je to vsekakor zaslužila. Minulo leto je obhajala okrogel življenjski jubilej, hkrati je minilo tudi deset let od izida monografske publikacije, ki z letom 2010 zaokrožuje Mirin izjemno raznolik umetnostni opus, ki ga odlikujeta vsebinska pestrost in tehnološka raznovrstnost.

Slikarka se predstavlja z barvno intenzivnimi in formalno ekspresivnimi platni velikih dimenzij, z dvo- in trodimenzionalnimi pretanjeno koloriranimi steklenimi objekti, slikovitih presevov in igrivih odbleskov, z nežnimi in umirjenimi monotipijami ter s čustvenim nabojem nasičenimi miniaturami.

Za povezavo s predhodnim desetletjem Mira Ličen letos v Piranu ponovno razstavlja poetično in življenja polno Sončno pesem, ki je nastala po navdihu istoimenskega slavospeva naravi svetega Frančiška. Tako kolorit kakor tudi poteze in prepoznavne forme izdajajo neizmerno ljubezen do narave ter do vsega živega in lepega – do Božjega stvarstva. Ljubezen je slikarkino vodilo skozi življenje, ki mu zaupa v lepih in manj lepih ter trpkih trenutkih, kar je čutiti v vseh njenih stvaritvah, religioznih in profanih, z mističnim navdihom, in v tistih, kjer svojstveno, na njej lasten način, odslikava konkretno krajino ali predmete v njej.

Umetnica doživlja svet okoli sebe subtilno. Aktualni dogodki odsevajo v njenem umetnostnem rokopisu izrazno čustveno: omenim naj odziv na obisk Auschwitza ter na postavljanje žične ograje ob južni državni meji pa tudi na aktualnost likovne izpovedi v času pandemične zdravstvene krize ob prebiranju portugalskega Nobelovega nagrajenca za literaturo Joséja Saramaga (1922-2010). Mira Ličen v ospredje svojega zanimanja praviloma postavlja človeka – posameznikovo usodo, v vsej njeni kompleksnosti, – kar na piranski razstavi lahko še posebej občudujemo v seriji ekspresivnih miniatur s skupnim naslovom Da ne bi pozabili.

Naša slavljenka se je rodila v Pulju, materi Slavonki in očetu Tržačanu. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost (ALU) je študirala slikarstvo in prav tam leta 1973 diplomirala pri prof. Maksimu Sedeju; na specialki za restavratorstvo je nadaljevala postdiplomski študij, katerega je na ALU tudi uspešno končala. Zatem se je preselila v njej tako ljubi Piran, kjer živi in ustvarja še danes. Zaljubljena je v istrsko zemljo, sonce, morje in burjo, kar vse navdihuje njeno eruptivno izraznost. Prvič se je obalni javnosti predstavila leta 1973, in sicer na piranskem ex temporu, kjer jo je žirija prepoznala za najboljšo in ji dodelila prvo nagrado, h kateri je sodila samostojna razstava v piranski Mali galeriji.

Do danes se je nabralo skoraj 80 samostojnih razstav v Sloveniji in skoraj 30 zunaj današnjih državnih meja – od rodnega Pulja in sosednjega Trsta, do Apatina, Zadra, Vidma, Benetk, Pariza, Assisija in Rima, če omenimo le nekaj pomembnejših Mirinih postaj, kjer je bila praviloma več kot le opažena. Umetničini razstavni aktivnosti so botrovala tudi številna javna dela, ki jih danes lahko občudujemo v Portorožu, Ankaranu in na Ptuju pa v Rovinju, na Belem Križu nad Portorožem, v Kortah nad Izolo, v Šempetru pri Gorici, Ročinju, Solkanu, Predloki, Piranu in Šmarju pri Kopru ter v Ljubljani pa v Središču ob Dravi, Luciji pri Portorožu, v Strunjanu in v Soči v dolini Trente. Seveda ne moremo mimo nagrad in priznanj, ki jih je Mira Ličen prejela tako za svoje umetniško-ustvarjalno delo kot tudi za konservatorsko-restavratorsko dejavnost: nagrajena je bila na ex temporih v Piranu (1975, 1976), Trstu (1982) in Marezigah (1982), za konservatorsko-restavratorsko dejavnost je prejela Steletovo priznanje (1997) in priznanje Mirka Šubica (2009), Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov jo je počastila s stanovsko nagrado (2010), domača Občina Piran ji je podelila zlati grb (2011), nagrado je prejela na Majskem salonu (2012), Občina Piran jo je počastila še s Tartinijevim priznanjem (2019), koprski škof Jurij Bizjak pa ji je lani izročil Odličje sv. Jožefa delavca, najvišjega odlikovanja Škofije Koper.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme