Moč besede se še vedno najbolje pokaže v književnosti

Z izhodišča, da bo kritično spregovorila o sanjah, ki so bolj podobne nočni mori, se je Loredana Gec kot slavnostna govornica Prešernove proslave Slovenske prosvete in Društva slovenskih izobražencev najprej osredotočila na pomen tišine kot brezzvočne pojavnosti. Vsak potrebuje oazo tišine za refleksijo, v kateri smo varni, če je duša cela. Večina sporov nastane prav zaradi izrečenih besed, in sicer laganja, opravljanja in iskanja napak pri drugem. Tako se je radijska urednica in režiserka zamislila nad tem, ali je še kaj, kar ni bilo povedano ali izrečeno, in če so mogoče te besede kaj spremenile ali premaknile. Vanje verjame, a se ji zdi, da nas vse bolj razdvajajo, ko so v službi političnih ideologij. Dalje se je spraševala, ali smo sposobni vsesplošnega kulturnega bivanja, in se osredotočila na besedo kultura, katere sopomenka je civilizacija. Svoje misli je namenila več kot sto let staremu tržaškemu filozofu Gillu Dorflesu, ki je v svoji knjigi “Horror pleni. Necivilizacija hrupa” izpostavil potrošniško družbo: “Če bi pred civilizacijo dodali členek ne, bi bilo mogoče bolje”. Človek je drugače zelo ustvarjalen. O tem nam priča, recimo, današnja velika izbira knjig, saj jih v Italiji letno izide kar 70.000, v Sloveniji pa v istem obdobju sto pesniških zbirk. Vprašljivo je, kdo bo te knjige sploh kupil. V drugem delu svojega govora se je Loredana Gec osredotočila na posledice, ki jih ima pretirana uporaba tehnologije, že gledanje televizije ali sedenje pred računalnikom v zgodnjem otroštvu, na kognitivne in bralne sposobnosti, o čemer piše Meta Grosman. Medtem ko je bila nekoč zasebnost sveta, danes ni niti več občutka sramu. Ljudje zaupajo Facebooku najbolj nepričakovane, intimne informacije, samo da bi bili opaženi. Istočasno narašča število odvisnikov medijev, predvsem med mladostniki, ki iščejo preko spleta napotke za življenje in odraščanje. Skrb vzbujajoče je dejstvo, kako množični mediji vplivajo na najstnike. Že Einstein je dejal: “Bojim se dneva, ko bo tehnologija prehitela našo človečnost. Takrat bo svet imel samo generacijo idiotov”. Po vseh teh mislih je govornica končala govor z možnimi rešitvami, in sicer s spodbujanjem ročnih spretnosti in spremembo vrednostnega sistema, ki je postal razvrednoten. Na kulturo kratkomalo ne smemo pozabiti, saj, če se sesuje temelj, se sesuje tudi celotna zgradba.
Sledilo je nagrajevanje 42. literarnega natečaja Mladike, saj se je v torek, 4. februarja, na sedežu Slovenske prosvete sestala komisija, v kateri so Loredana Umek, Marija Cenda, Diomira Fabjan Bajc, Vilma Purič in Marij Maver, ter obravnavala 76 prispevkov v prozi in 42 ciklusov pesmi. Ob podelitvi prvih treh nagrad so člani Radijskega odra Manica Maver, Anka Peterlin in Marjan Kravos prebrali odlomke nagrajenih besedil. Prvo nagrado je prejela novela Bližina daljave, v kateri Nataša Konc Lorenzutti iz Šempasa predstavlja usodo družine v primorskem prostoru v vojnem in povojnem času, drugo nagrado psihološka kriminalna novela Koma avtorice Jasne Jurečič iz Saleža, ki ustvarja v bralcu skrivnostno vzdušje in ga pripelje do presenetljivega konca, tretjo pa novela Obrazi z obale Olge Paušič iz Lendave. Le-ta predstavlja z živahno pripovedjo različne like in njihov način življenja. Komisija priporoča za objavo še novele: Prvič Bojane Bučar, Zbogom, Washington! Primoža Vresnika, Korak predaleč Andrejke Jereb, Dom spominov Aleksandre Panič, Okus spominov Neže Kravos, Petek trinajstega Tamare Matevc in Cimet Uršule Vratuša Globočnik.
Prvo nagrado za poezijo je prejel ciklus pesmi brez naslova Ane Balantič iz Idrije. Gre za očarljivo izpoved, v kateri lirski subjekt vzporeja dogajanje v naravi z vzgibi lastne notranjosti ter vzpostavlja neko ravnovesje med obema svetovoma. Drugo nagrado je prejel ciklus pesmi Veronike Kranjc iz Ljubljane, v katerem so zajeta temeljna nerazrešljiva vprašanja človeka, saj lirski subjekt tava med razumom in srcem, med imanenco in transcendenco. Tretjo nagrado je prejel cikel pesmi Svetloba letnih časov Andrejke Jereb iz Idrije, v katerem se opisi narave spajajo z notranjim razpoloženjem; pesnica preseneča s posrečeno metaforiko. Komisija priporoča za objavo še cikel pesmi Stvarjenje Sare Remžgar iz Ljubljane, pesmi Ivane Vatovec iz Brežic, pesmi Metke Kacin Beltrame iz Trsta in cikel Bosa potujem Marije Šedivy iz Gornje Radgone. Razveseljivo je dejstvo, da so se v zadnjih letih opogumile tudi pisateljice in pesnice s Tržaškega, večina novel in ciklusov pesmi pa prihaja iz Slovenije.
Kot se za vsako proslavo ob dnevu slovenske kulture spodobi, so številni poslušalci v Peterlinovi dvorani prisluhnili glasbenemu programu, ki je bil zaupan pianistoma Roku Dolencu in Maksu Zulianiju iz razreda prof. Tamare Ražem pri Glasbeni matici. Oba sta predano zaigrala tri skladbe, nato se je večer nadaljeval še s podelitvijo priznanj Mladi oder. Na 39. razpis Slovenske prosvete se je prijavilo res lepo število igralcev, režiserjev in gojiteljev odrske umetnosti na ljubiteljskem področju. Nagrajene so bile tako osnovne kot srednje šole in dramske skupine društev. Marjan Kravos je tako podelil priznanje osnovnima šolama A. Gradnika z Repentabra in Frana Milčinskega s Katinare, nižjima srednjima šolama Ivana Cankarja in Frana Levstika, gojencem Tečaja lepe govorice v sklopu pevskega društva Vesela pomlad, lutkovni skupini Ladjica iz Devina, lutkarjem iz Devina, Mladinski dramski skupini Slovenskega kluba, odrasli dramski skupini MOSP, Barvani klapi Sklada M. Čuk, igralski skupini MTKB in sorodnikom, igralski skupini Tamara Petaros, igralski družini Slovenski oder iz Trsta in Mali gledališki šoli Matejke Peterlin.
Ob koncu prijetnega kulturnega večera se je predsednik Sergij Pahor zahvalil vsem nagrajenkam in nagrajencem ter slavnostni govornici. Podčrtal je požrtvovalno delo komisije za literarni natečaj, ki je v vseh teh letih prebrala nešteto poezij in novel.
Šin

DSI IN Slovenska prosveta / Ob dnevu slovenske kulture 42. natečaj Mladike

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme