Mnogo lepega branja za deževne jesenske dni
Da je jesen res prišla, lepo prikazuje naslovnica oktobrske številke Galeba, na kateri je risbica Tee Civardi, tretješolke OŠ F. S. Finžgar iz Barkovelj: veliko drevo, s katerega padajo listi, obarvani v tople barve. Prav take jesenske utrinke so Galebu poslali tudi njeni sošolci. Učenci OŠ P. Trubar – K. D. Kajuh iz Bazovice so pa napisali, kako so jih septembra obiskali vrstniki OŠ Srečka Kosovela iz Loke. Obisk je v trajen spomin ujela tudi fotografska kamera, otroci pa so tri barvne fotografije poslali Galebovemu uredništvu, ki jih je objavilo v rubriki Naši šolarji pišejo in rišejo. Oktobrsko številko mladinske revije bogati veliko zanimivih pripovedi v nadaljevanjih, ki jih lahko otroci, ob sicer krasnih ilustracijah različnih avtorjev, nadgrajujejo s svojo domišljijo in se ob njih tudi marsičesa naučijo. Mednje spadajo Prigode družine Hladilnik, ob kateri bodo mali bralci mimogrede odkrivali, kako delujejo naši stari in novejši hladilni aparati, in spoznali, da generacijske razlike še kako obstajajo tudi v tem “zamrznjenem svetu”. Zgodbo piše Maja Gal Štromar, fantazijsko bujne ilustracije pa prispeva Štefan Turk. Katerina Kalc s svojim čopičem upodablja prigode iz nadaljevanke Štefke Kac Marn Volčja ljubezen; ljubezenske vezi se spletajo med volkom Jezerskim odsevom in volkuljico živahno Sivo, ki sta morala zapustiti domači krdeli. Milan Petek Levokov je avtor pripovedi Trije piščanci iščejo mamo. V tokratnem nadaljevanju ob zelo simpatični ilustraciji Žive Pahor Rumenko, Pika in Črnko zmotoma mislijo, da je podgana njihova mama. Še dobro, da je posegla vmes domača mačka in jih poučila o nevarnosti! Zdolgočaseni dami Kozima in Kamila ležita v ilustraciji Andreje Peklar na divanih in ne vesta, kako naj bi pregnali dolgčas. Pa se Kamila domisli čajanke. Anina Oblak uporablja za pisanje velike črke, tako da bodo zgodbo Čajanka pri Kozini in Kamili lažje brali tudi najmlajši bralci. Malce bolj skrivnostna je Nina Kokalj v svojem zapisu Svinčnik in pustolovec z lepim sporočilo, da otrok potrebuje očetovo prisotnost. V simbolno ilustracijo je dogajanje zaobjela Nina Mrđenović. Prvič se Galebovim bralcem predstavlja Helena Jovanovič, in sicer s pravljico Oblaki, leteči dežnik in kamniti most, v kateri se deček Tadej odpravi iskat dež – v njegovem mestu med visokimi hišami namreč pripeka vedno sonce in zato je vse suho, brez cvetja, zelenja. Čarobni možicelj Dežan ga popelje v košari, ki jo dežnik nosi v višave. Klarisa Jovanovič je ob vselej dognani ilustraciji Vena Dolenca v ospredje svoje rubrike Ko živali spregovorijo kot ljudje postavila srako, ki se kar pogosto pojavlja v naših reklih (krade kot sraka, kriči kot sraka, sračje gnezdo …). Marjana Šegula Miš je z “naif ilustracijo” prisrčno opremila tokratno bajko V jezeru je čudni mož doma …, ki jo je Marjeta Zorec povzela po koroški bajki Vodovnik: v njej razlaga, kako je nastalo Ribniško jezero. Hkrati pa avtorica podaja tudi strokovni opis tega nenavadnega jezera. Majda Koren in Bojan Jurc s stripom Medved in miška v humornem slogu, kot jima je lastno, spregovorita o sedmih dneh v tednu. Z drobcenim stripovskim utrinkom Kamila sreča pajka Huberta bodo mali bralci na lahkih krilcih metuljčka poleteli v fantazijske višave.
Kako pomembno je varčevati, v verzih pove pesmica Nasvet Zvezdane Majhen ob ilustraciji zveste spremljevalke njenih stihov Mojce Cerjak. Martina Legiša v hudomušnem verznem ritmu ponazarja, kako postaja sončece v jeseni bolj leno, “ga sploh ni na spregled / takrat pri nas dežuje”, dokler “sonček z džipom/ spet dirja gor in dol”. Poredno sonce je s temnimi očali in v rdečem džipu ilustriral Štefan Turk v zanj značilnih močnih barvah. V letošnji drugi Galebovi številki je še marsikaj zelo zanimivega: npr. Mlaka pri Prčjem dolu, ki jo je napisala Federica Papi, vzgib za ta zapis pa sta dala Luka in Silvia Peca; to je jasna strokovna razlaga, kako je v dolinah “vse zaobrnjeno”, temperatura, rastje itd. Revija ponuja še Galebov kviz in Galebovo delavnico, v kateri bodo spretni risarji z Jasno Merku’ odkrivali teksture. Ko bodo obrnili stran, pa bodo izvedeli vse o navadnem brinu, kar jim bo služilo tudi pri šolskih urah naravoslovja.
IK
