Kultura

Mladinski fantazijski roman pri GMD!

Mladinski fantazijski roman pri GMD!

Gorica / Krst knjižnega prvenca Jasne Reščič

Pri Goriški Mohorjevi družbi, ki je bila ustanovljena pred 96 leti, je zavela pomlad. S to pomenljivo mislijo je prof. Marija Češčut, duša in motor goriške založbe, v petek, 5. aprila 2019, v prostorih Galerije Ars na Travniku v Gorici uvedla krstno predstavitev prav posebne knjižne novosti. Iz tiskarne je namreč prišel mladinski fantazijski roman, prvenec dvajsetletne avtorice Jasne Reščič iz Solkana z naslovom Mrzlica; z barvnimi ilustracijami jo je opremila njena vrstnica Valentina Lazar.
Ilustratorka, tudi ona iz Solkana, je povedala, da rada ustvarja že od malih nog. Še zelo mlada je začela risati, ustvarjati iz gline, se na sploh ukvarjati z umetnostjo. Sedem barvnih ilustracij za Mrzlico, ki se lepo dopolnjujejo s tekstom, je pripravila na pobudo prijateljice Jasne še zelo zgodaj, ko je bila knjiga sama še v nastanku. Nastale so kot sad njunih srečanj, ko sta se veliko pogovarjali in primerjali ideje.
V pogovoru s prof. Marijo Češčut je Jasna Reščič o sebi povedala, da je po devetletki v Solkanu obiskovala splošno gimnazijo v Novi Gorici. Tako v osnovni kot srednji šoli je sodelovala na tekmovanjih, udeleževala se je tekmovanj iz slovenščine in zgodovine. Bila je ena izmed osmih novogoriških t. i. zlatih maturantov, ki so lani prejeli maturitetno spričevalo iz rok predsednika Boruta Pahorja. Zdaj je vpisana v prvi letnik dvopredmetnega študija slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Roman Mrzlica je končala pisati novembra 2015, ko je bila stara komaj 16 let. Kako to? “Ustvarjam že od majhnega”. Preden je znala pisati, je njeno prvo pesmico zapisala mama. Zgodbice je sprva samo risala, potem so dobivale vedno več besedila, slikice pa so postale le še ilustracije. V družini so vedno veliko brali, starši ali stari starši so pripovedovali pravljice, ki jih je rada poslušala. Odločilno vlogo so imeli starši, zaradi česar jim je svoj prvenec tudi posvetila. Ko je bila v petem razredu, je z njimi prebrala Jalnove Bobre, ki so ji bili tako všeč, da se je nato sama na vrtu igrala, da je koliščarka. Ko se je igra končala, jo je zapisala. Nastale so tri knjižice, trije deli Bobri na solkanskem polju, ki so jih dali stiskati sorodniki iz Gornje Radgone.
V Mrzlici se prepletata fantazijski in resnični svet, je povedala mlada pisateljica. Glavne junakinje so vile Potonika, Vijolica, Vrtnica in Melisa. Gre za napeto zgodba o izbruhu virusa na Goriškem, ki poveže vile, živali in ljudi; ob iskanju zdravila zoper mrzlico se skozi zgodbo pletejo tudi čustveni odnosi med vilami in ljudmi. Vilinska dežela je res izdatno opisana: bralca presenetijo avtoričino poznavanje živalskega in rastlinskega sveta, bogato besedišče in zelo lepi opisi narave. “Občudujemo njen bogati besedni zaklad, ki je prečiščen in mestoma pesniški”, je dejala prof. Češčutova. “S svojim prefinjenim občutkom za lepoto nam odkriva in poklanja (…)

(celoten zapis v tiskani izdaji)

DD

Slike

10.04.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Za slovenski glas

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!