“Mladi še verjamemo v boljšo prihodnost in možnost sprememb!”

Piše: Katarina Visintin

Pogovor / Antje Gruden, študentka mednarodnih diplomatskih ved

Antje Gruden je aktivna enaindvajsetletnica. Doma je iz Mavhinj. Višjo srednjo šolo je doštudirala na znanstvenem liceju Franceta Prešerna v Trstu, zdaj pa v Gorici, na sedežu tržaške univerze, študira mednarodne in diplomatske vede. Antje je bistra, ironična in razgledna. Z njo sem se pogovorila, da bi mi povedala kaj več o sebi, mi razkrila svoje poglede na današnji svet in na bližnjo prihodnost.

Pozdravljena, Antje! Najprej bi te vprašala, kaj vsega počneš poleg študija na univerzi.

Pred nedavnim sem se aktivno ukvarjala s športom in glasbo. Približno deset let sem igrala harmoniko na glasbeni šoli SCGV Emil Komel v Gorici. Zaradi različnih razlogov sem harmoniko opustila; moram pa povedati, da je inštrument v meni pustil veliko, neizbrisno sled. Res svetujem vsakomur, da vsaj nekaj let svoje mladosti posveti glasbi, kajti ta ti širi obzorja in odpira nove poglede na zunanji svet. Kakor omenjeno, sem bila tudi odbojkarica pri Sokolu kar dobrih deset let. Zdaj pa delujem v društvu SKD Igo Gruden in pojem v zboru DPZ Igo Gruden. Aktivna sem tudi v pokrajinskem odboru ZSKD na Tržaškem, pred kratkim pa sem postala svetnica Občine Devin Nabrežina.

Maturirala si na znanstvenem liceju Franceta Prešerna v Trstu, zdaj pa si študentka mednarodnih in diplomatskih ved. Zakaj si izbrala tako študijsko pot?

Izbrala sem znanstveni licej, ker sem hotela pridobiti čim bolj obširno oz. splošno znanje. S tako izbiro sem imela možnost poglobiti tudi znanstvene predmete, ob katerih se na drugih licejih zaustavljajo bolj malo. Univerzo mednarodnih in diplomatskih ved sem tudi izbrala iz podobnih razlogov. Študij, ki ga opravljam, je precej splošen, to pa mi da možnost, da bom v prihodnosti imela več odprtih vrat za poglobitev in specializacijo.

Skupnost te pozna tudi zaradi tvoje izkušnje na radiu. Poslušali smo te na oddaji Bumerang, na radiu Trst A, potem pa si tudi ti sama imela svojo oddajo. Povej mi kaj več o tem.

Na radiu sem začela delati, ko sem bila v petem razredu višje šole. Pri oddaji Bumerang sem sodelovala kar dve sezoni. Kasneje sva z Jakobom Terčonom pripravila najino oddajo v trinajstih epizodah. Imenovala se je Plat A, Plat B – Mladi pogovori o velikih temah. Skupaj sva bolj na filozofski način obravnavala določene teme človeštva, od smrti do ljubezni in raznih psiholoških težav. Radijska izkušnja mi je veliko pomagala pri izboljšanju tekočega govora in pri uporabi knjižne slovenščine.

Junija so te izvolili za svetnico Občine Devin Nabrežina. To je res velik dosežek za mlado dekle in seveda tudi velika odgovornost. Zakaj si se takrat kandidirala?

Vedno sem bila zelo angažirana za politične in aktualne teme. To je tudi vplivalo pri sami izbiri univerze. Vsekakor, občinski svet sploh ni bil v mojih načrtih. Zaradi različnih razlogov in naključij pa je naneslo, da sem se kandidirala in bila tudi izvoljena. Poskus sem vzela tudi kot osebni izziv, zdaj pa sem zelo vesela, da mi je uspelo doseči ta položaj. Poleg mene so bili izvoljeni še drugi trije mladi. Za vse štiri je to prva izkušnja na politični ravni, zato si tudi veliko pomagamo in se s tem tudi veliko učimo. Delo na občini je naporno, saj je veliko protokolov, katerim moraš slediti. Prepričana pa sem, da je to dobra vaja za moje prihodnje politične ali drugačne izkušnje.

Poleg tega pa si tudi predsednica zbora DPZ Igo Gruden.

Tako je. Recimo, da imam prirojeni čut za zasedanje liderskih položajev. Všeč mi je koordinirati situacije, organizirati dogodke, pobude in podobno, saj se pri tem veliko naučim. Tudi sam nakup map in kril pri zboru ali preprosta zaprositev za organizacijo kakšnega dogodka zahteva veliko truda. Večkrat se stvari ne iztečejo po načrtih, zato je treba vedno biti pripravljeni dobiti rešitev, treba je upoštevati več mnenj in te med samo uskladiti. Liderski položaj lahko izgleda privilegij, a v resnici je to velika odgovornost.

Iz tvojih besed je razvidno, da zelo rada pomagaš drugim.

Naklonjena sem pomagati bližnjemu. Večkrat me razburjajo tudi dogajanja v svetu, za katera mi ne uspe najti razloga. Naj omenim konflikt v Palestini ali trenutno kritično stanje v Iranu. Zavedam se, da konkretno ne morem pomagati ali izboljšati situacije. Prav zaradi tega se rada fokusiram na svojo realnost in bližnjemu, domačemu okolju dam čim več, bodisi na kulturnem področju kot zdaj na politični ravni.

Zdaj ko si občinska svetnica, imaš še večjo možnost pomagati svojim sovaščanom. Kako udejanjaš svojo naklonjenost?

Menim, da je na takem položaju dobro začeti z malimi, osnovnimi, a pomembnimi stvarmi, kot je popravilo ceste ali javne razsvetljave. Pomembno je, da poslušamo in upoštevamo želje in potrebe občanov. Naknadno pa je treba začeti razmišljati tudi o bolj ambicioznih in dolgotrajnih projektih, ki bodo pripeljali našo realnost do konkretne izboljšave. Nanašam se na načrte, ki bi zadevali temo okolja, reciklaže, porabe energije in podobno, ki bi seznanili širšo skupnost z določenimi pomembnimi tematikami na ekonomski, politični in okoljski ravni. Na tak način se bo tudi sama skupnost povezala. Z medsebojno pomočjo, s strpnim pogovorom in poslušanjem bo lahko začela graditi skupne cilje in jih konkretno uresničevati.

Ali misliš, da so tudi drugi mladi tako pripravljeni pomagati in prispevati k boljši skupni prihodnosti?

Dandanes je normalno pomisliti: “Oh, kam hodi ta generacija!”. Osebno pa sem mnenja, da so si vse generacije malo podobne in vsaka generacija ima take ljudi, ki se zavzemajo za skupno dobro, in take, ki jih sploh nič ne zanima. Mladi se zavedamo problematik sedanjega časa in vsak na svojem področju in na svoj način skušamo seznanjati tudi druge z raznimi tematikami. Povezujemo se predvsem na socialnih omrežjih in v kriznem stanju znamo biti enotni in se podpirati. Konkreten primer je neverjetna solidarnost, ki se je sprožila na socialnih omrežjih po krivičnem umoru mlade Iranke Mashe Amini. To dokazuje, da mladi še verjamemo v boljšo prihodnost in možnost sprememb.

Tudi ti sama rada objavljaš na socialnih omrežjih. Zakaj to počneš?

V glavnem uporabljam Instagram za objavo osebnih fotografij. Facebook pa rabim za objavljanje raznih razmislekov, saj mi daje možnost, da se lahko razpišem. Zdaj ko sem stopila v politični, javni svet, čutim še bolj potrebo se izpostaviti, komentirati dogajanja in izjave ter širiti svoj pogled na realnost. Dokazati hočem, da smo tudi mladi sposobni kritičnega razmišljanja in samostojnega presojanja.

Antje, želim ti vso srečo in še veliko uspehov v prihodnosti.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme