Mladi: kakšno bo naše zamejstvo in kakšna naša vloga v njem?

Piše: CotJ

Za mizo tradicionalnega ponedeljkovega večera Društva slovenskih izobražencev so tokrat sedeli mladi

Kakšen odnos imajo mladi do voditeljskih funkcij? Ali bi radi prevzeli večje odgovornosti in voditeljske vloge? Prav na ta in podobna pereča vprašanja smo mladi in voditelji naše skupnosti iskali odgovore v ponedeljek, 22. januarja 2024, v Peterlinovi dvorani v Trstu. Tradicionalni ponedeljkov večer je tokrat Društvo slovenskih izobražencev priredilo v sodelovanju z Mospom – Mladi v odkrivanju skupnih poti. Besedo nas je v glavnem imelo pet mladih od 16. do 25. leta iz Tržaške in Goriške: Simon Cotič, Jakob Tul, Malina Dolhar, Boštjan Petaros in Julija Cotič. Prav vsi med temi smo aktivni v raznih športnih in kulturnih sredah, v katerih prevzemamo tudi voditeljske vloge. Vse pa zaznamuje in združuje izbira skavtske poti in življenjske drže.

Dvorano so napolnili izkušeni voditelji naše sredine od Igorja Giacominija, Adriana Kovačiča, Pavla Vidonija, Matie in Fulvie Premolin do Walterja Bandlja in drugih uglednih gostov, ki smo jih seveda bili res veseli. V uvodnem delu smo voditeljem in poslušalcem, ki so se odzvali vabilu, predstavili krajšo video anketo, ki sta jo pripravila Malina Dolhar in Jernej Močnik. Malina je svojim sošolcem postavila nekaj vprašanj o naših voditeljih, ki smo jih vključili tudi v spletno anketo. Sledilo je namreč pojasnjevanje spletne ankete, ki smo jo pripravili prav z namenom, da bi voditeljem predstavili nekoliko širšo sliko zamejske mladine, ki je video ankete ne bi nudile. Na tak način smo zbrali mnenja več mladih, ne pa vseh. Največ anketirancev je prekoračilo prag polnoletnosti, več odziva je bilo iz okoliških goriških in tržaških vasi, velika večina (to je 79,9 %) pa se trenutno izobražuje na višješolski ali univerzitetni ravni. Skoraj 90 % anketirancev je aktivnih v raznih organizacijah v naši sredi, skoraj polovica (44, 3 %) pa v teh prevzema že voditeljske ali druge odgovornosti, kar je seveda nezanemarljiv podatek.

Večina mladih pozna vsaj imena nekaterih predsednikov in voditeljev naše stvarnosti. Skoraj vsi vedo, kako je ime slovenski senatorki, predsednici SKGZ-ja ter predsednikoma SSO-ja in ZSŠDI-ja.

Pri vprašanju Kakšne značilnosti bi moral imeti po tvojem mnenju zamejski voditelj? so mladi lahko izbirali med več predlaganih značilnosti: 73,4 % populacije je glasovalo za stik z mladimi, ki znatno prednjači pred ostalimi. Na drugem mestu mu s 64,6 % sledi razumevanje in prilagajanje novostim in napredku; na tretjem mestu s 55,7 % glasov pa imamo narodno zavednost in/ali strokovnost. Takoj za tem pa se mu z 48,1 % glasov približuje izbira vztrajnosti in doslednosti v svojih idealih. Anketiranci pa so lahko izbrali tudi med gojenjem tradicionalnih vrednot (31,6 %), visoko izobrazbo (19 %) in ekološko občutljivostjo (10,1 %).

Največ mladih meni, da imajo naši voditelji premalo posluha do potreb mladih in dejanskega zaupanja v mlade, ki si želijo prevzeti odgovornosti. Ti dve značilnosti je izbralo 48,1 % mladih anketirancev.

Nekoliko manj kot polovica mladih meni, da se naši voditelji premalo zavzemajo za zagovarjanje interesov celotne skupnosti in moderne načine komuniciranja.

Skoraj polovica mladih (48,1 %) meni, da jih še vedno zanima v večji meri prevzemati voditeljske vloge. Ostali so pri tem vprašanju izbrali možnost Ne oz. Ne vem.

“Mladi imamo namreč še vedno željo, da bi svetu pustili nekaj svojega, je pa vedno manj ljudi, ki bi si vzelo odgovornost predstavništva, ker se ljudje nasploh vedno težje odločijo, da bi darovali svoj čas za druge,” je bilo v zvezi s tem slišati tudi med večerom.

Anketo smo zaključili z vprašanjem Kaj misliš, da bi bilo primero, da bi voditelji naredili zate? V glavnem je iz odgovorov očitno, da si mladi želimo več posluha, zaupanja in možnosti, da poskusimo, zgrešimo in se iz napak učimo. Ni nam za to, da bi iz dneva v dan prevzeli vse, kar se da, in opustili dosedanje delo, temveč da bi s pomočjo trenutnih vodij lahko spoznali, kaj vse se dogaja v zakulisju. S postopnim uvajanjem bi verjetno bilo lažje. Prav iz potrebe uvajanja bi po mnenju mladih anketirancev bilo treba pripraviti srečanja mladih, ki bi bila namenjena izobraževanju vodilnih kadrov.

Na dan pa so prišla tudi druga priporočila, med njimi tudi to, da bi zamejski študenti imeli priznan študij v Italiji, ali želja po mladini prilagojenem delovanju društev.

Iz ankete in iz večernega pogovora smo dognali, da bi se verjetno voditelji morali približati mladini tudi na neformalen način in zraven povabiti predvsem neaktivne mlade. Še posebno naj bi razlikovali med aktivnimi in neaktivnimi mladimi: treba bi bilo namreč izkoristiti potencial številnih neaktivnih mladih, ki pa lahko skupnosti dajo velik doprinos, če smo jim pripravljeni posvetiti nekoliko več pozornosti in pomoči.

Z voditelji smo razpravljali, kako so lahko spletena prijateljstva ključnega pomena pri odločanju za prevzemanje vodilnih funkcij. Seveda nismo mogli mimo tega, da ne bi razpravljali o narodni zavesti, ki je za nekatere ključna vrednota zamejskega voditelja, za druge pa ni predpogoj za prevzemanje takih funkcij, saj postavljanje te vrednote na prvo mesto lahko večkrat omejuje naše delovanje in rast.

Bilo pa je tudi slišati, da se voditelji že zavzemajo za to, da bi v statute svojih krovnih organizacij zabeležili določene starostne meje; taka pravila bi mlade spodbudila, da zasedejo pomembnejša mesta, starejše člane pa prej povabila, da odstopijo.

Mladi smo v glavnem izrazili željo po postopnem vključevanju v vodenje društev, da lahko sami vidimo, za kaj se dejansko gre: stvarem, ki jih ne poznamo, se lažje izogibamo. Ob tem pa potrebujemo malo več zaupanja s strani voditeljev. Z nami je treba veliko in neprestano delati, da nastane kontinuiteta med generacijami. Samo na tak način ostane veriga trdna.

Pogovor, ki ga je vodila Breda Susič, je bil izčrpen in bogat. Srečanje smo zaključili z upanjem, da nam bo v korist za boljše delo za še lepšo prihodnost naše bogate skupnosti.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme