Tržaška

Mladi in identiteta

Mladi in identiteta

Ponedeljkov večer v DSI

V pogovorih in debatah v našem okolju večkrat slišimo obžalovalne besede tistih, ki opažajo, koliko naših mladih odhaja po končani višji šoli v tujino. Naša skupnost in še posebej učno osebje ob tem prizadeto ugotavljata, da velik del najboljših dijakov, v katerih so videli prihodnje potencialne voditelje našega kulturnega, znanstvenega ali ekonomskega sveta, odhaja v tujino in večinoma tam tudi ostaja. V naših društvih se pritožujejo, da nimajo več mladih, ki bi dajali zagona delovanju, celo nekatera službena mesta ostajajo nezapolnjena.
Problem izseljevanja mladih je torej že dolgo živ v naši splošni zavesti. Naravnost pretresljivi pa so bili podatki, ki so jih posredovali predavatelji v Društvu slovenskih izobražencev, tokrat z dokazanimi dejstvi in številkami.
Večer z naslovom Naši mladi med slovensko in globalno identiteto sta v Peterlinovi dvorani na rednem ponedeljkovem srečanju organizirala DSI in uredništvo revije Mladika. Vsebina Fokusa zadnje številke Mladike (št. 7- 8) je namreč nudila izhodišče za javno debato v živo, saj je obravnavani argument, ki se nanaša prav na izseljevanje mladih oz. na “beg” ali “kroženje” možganov, vzbudil veliko zanimanje.
Član uredništva revije, novinar Ivo Jevnikar je na ponedeljkovem večeru predstavil oba predavatelja, prof. dr. Dejana Valentinčiča in socialno psihologinjo Norino Bogatec, ter v imenu DSI pozdravil goste in še posebej dva predstavnika “Socialnega tedna 2019” iz Ljubljane, ki sta bila prisotna na predavanju.
Društvo izobražencev se namreč tokrat z argumentom o mladih in izseljeništvu že peto leto povezuje tudi s “Socialnim tednom”, pobudo, ki ima letos naslov Kdo sem, kdo smo? . V njihovem imenu je prisotne pozdravil predsednik Janko Korošec, spremljal pa ga je še Matija Cencelj iz Društva slovenskih katoliških izobražencev iz Ljubljane.
Prvi predavatelj, dr. Dejan Valentinčič, je univerzitetni profesor in mlad raziskovalec, doma iz Deskel. Področje njegovega raziskovanja zajema manjšinsko pravo, sodobne migracijske tokove, kroženje možganov, medetično integracijo ter položaj zdomskih in zamejskih slovenskih skupnosti, o čemer je tudi že veliko objavil. Njegova formacija je široka, saj združuje pravništvo in sociologijo, poleg tega pa je tudi doktor znanosti. S strokovnim znanjem lahko dodaja kvaliteto svojemu poklicu, saj je že poldrugo leto zaposlen pri Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Njegov prispevek, ki je bil objavljen v Mladiki, je zelo obsežen, zato na predavanju seveda ni mogel podrobno razčleniti vsega napisanega. V svojem dolgem in živahnem posegu je poslušalcem vsekakor postregel z zelo pomenljivimi podatki, ki so razodeli, kakšne so težnje v sodobnih selitvah Slovencev. Valentinčič je izhajal iz analize stanja v matici in od nje prešel na stanje v zamejstvu, saj je pri analizi številk in podatkov lažje izhajati iz celovite državne slike kot pa iz posameznih skupnosti.
Najprej je predavatelj poslušalcem pojasnil nekatere osnovne pojme. Po osamosvojitvi Slovenije se je uveljavil termin “sodobno slovensko izseljevanje”. Valentinčič je ugotavljal, da se z razliko od prejšnjih izseljevanj sodobno razlikuje v nekaterih dinamikah. Danes se izseljuje veliko število predvsem mladih; poleg tega se danes ne izseljujejo “ciljno”, le v določena območja ali mesta, ampak individuano in razpršeno.
V obdobju pred letom 2012 so se številke izseljenih Slovencev gibale od 1000 do 3000 letno. Po omenjenem letu pa so skokovito narasle (po mnenju predavatelja je na te odhode vplival psihološki faktor, ko se je širil občutek moralne krize. Podatki o zadnjih dveh letih pa so za slovenski narod naravnost dramatični: v letu 2018 so mladi izseljenci dosegli rekordno število 9.000, kar je polovica vseh rojstev v Sloveniji v enem letu (nataliteta v Sloveniji dosega namreč število 1800 novorojenčkov). Največ Slovencev odhaja na avstrijsko Koroško; drugi najbolj pogost cilj je Nemčija; sledita Švica in Švedska.
Predavatelj je opozoril, da imamo večkrat napačno predstavo o mladih slovenskih izseljencih, ker nam mediji posredujejo le primere tistih Slovencev, ki so zelo uspešni in so se uveljavili v svetu. Ugotovil je namreč, da gre večinoma za preproste, neizobražene delavce, ki opravljajo predvsem fizična dela. Ti praviloma ne čutijo nobene potrebe po tem, da bi iskali stik z že obstoječimi slovenskimi skupnostmi v tuji deželi; če jih poiščejo, je to iz interesa in iskanja lastne koristi. Ker jim domoljubje ni privzgojeno, ne čutijo domotožja in niti želje po kulturni povezavi s Slovenijo, še manj pa s slovenskim ljudskim izročilom in simboliko. Kot primer je navedel obnašanje skupine mladih, ki so se udeležili tradicionalnega slovenskega praznika v Kanadi: ko so se otroci tamkajšnje slovenske skupnosti pojavili oblečeni v narodne noše, so v skupini mladih izzvali posmeh; ob pogledu na Slomškov kip pa je neko dekle izzivalno vprašalo, ali tamkajšnji Slovenci ščitijo pedofilijo! (…)

Cel zapis v tiskani izdaji
P. in

10.10.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!