Mitološka pripoved za današnji čas
TKS / Zlatorog, nova slikanica Marka Kravosa
Slovenski klub, Založba Pivec in Tržaško knjižno središče so v torek, 30. januarja, predstavili novo slikanico pisatelja Marka Kravosa in ilustratorke Andreje Peklar. Zlatorog – pripoved iz davnih časov je mitološka pripoved za današnji čas, je v uvodnih besedah povedal predstavnik Slovenskega kluba Martin Lissiach. Zlatorog Marka Kravosa je nastal po različnih ljudskih pripovedih (npr. Karla Dežmana, Rudolfa Baumbacha, Antona Aškerca) in zgodovinskih virih, ki govorijo o legendah in mitih iz našega alpskega visokogorja. S prenovo starih pripovednih motivov je želel tako mlade kot odrasle bralce opozoriti na pravljično izročilo iz naših krajev. Pesnik je prisotnim obrazložil mit o Zlatorogu in druge motive, ki so prisotni v zgodbi: zlati rogovi so povezani s čaščenjem sonca; ob zlatorogu so bele žene, ki predstavljajo prosojnost, dobrohotnost, nežnost in materinstvo; med branjem pa nas več elementov opozarja na izgubljanje stika z naravo. Za vse to je Kravos želel, da bi bila popotnica Slovencem in domačim ljudem, da bi se spet osnovala neka občasno izgubljena identiteta. Ustvarjalec je namreč prepričan, da lahko prav miti zelo pripomorejo k temu, da te spet postavijo v določen prostor in spomnijo na lastne korenine. O zlatorogu je sicer Marko Kravos že pisal za italijanske bralce, da bi jim predstavil duhovnost, mitološko in kulturno osnovo oz. počutje slovenskega naroda. To je zapisal na pobudo Livia Sossija, uglednega tržaškega poznavalca italijanske in svetovne književnosti za otroke, ki je v letu 2003 zbral pripovedi različnih narodov pod naslovom Miti in legende z vsega sveta (Raccontami chi ero / Povej mi, kakšen sem bil nekoč – Založba Fatatrac).
Na predstavitvi je bil gost tudi filozof Jernej Šček, ki je razmišljal o mitu in današnji potrebi po raziskovanju le-tega. Mit je nekaj, kar stoji med nebom in zemljo, nekaj čarobnega, skrivnostnega, nedotakljivega … vdiranje čarobnega v resničnost, v tem je moč mita, je povedal filozof. Mit te pričaka za vogalom, ko ga najmanj pričakuješ, in te nagovarja, čeprav ga ne razumeš, je še dodal Šček in ob koncu razmišljal o pomenu Zlatoroga: morda je to prispodoba divjega, ki je prisotna v Slovencu. Če njemu namreč pustiš košček strme zemlje in streho nad glavo, boš verjetno tam čez leta še našel potomce potomcev. Če bi dal tja zahodnega soseda, pa bi ta zemljo najbrž urbaniziral, je dejal Šček in dodal, da je verjetno bolj ali manj globoko v nas prisotna tista želja, da bežimo tja, kjer so skrivnostna bitja morda doma.
Ob koncu je spregovorila še Milena Pivec iz založbe, ki je lani praznovala 20-letnico bogatega delovanja. “S takimi publikacijami podiramo stereotipe,” je dejala in obrazložila, da so običajno slikanice neposredno povezane z otroškim branjem, a so s tako obliko imeli neverjeten odziv tudi med odraslimi. Prisotne je pozdravila tudi ilustratorka Andreja Peklar in povedala, kako so ilustracije nastajale in na kakšen način jih veže skozi zgodbo močna, “divja” barva triglavske rože. Originali so razstavljeni in si jih lahko ogledate v Tržaškem knjižnem središču.
