Misija Artemis in preporod vesoljskih raziskav

Piše: MTD

Leta 1969, bil je 20. julij, je na Luni pristala misija Apollo 11, ki je prvič v zgodovini človeštva pripeljala ljudi na naš satelit. Prvi dve osebi na Mesecu sta bila ameriška astronavta Neil Armstrong in Edwin Aldrin. Zadnji uspešni polet s človeško posadko na Luno je bil leta 1972. V vseh teh letih je tja stopilo še deset ljudi, torej skupno dvanajst astronavtov; vsi so bili ameriški državljani in so pripadali agenciji National Aeronautics and Space Administration, bolje poznani s kratico NASA.

Leta 2017 pa si je NASA s podporo tedanjih državnih oblasti zamislila novo misijo, razdeljeno na pet delov, ki bi ljudi spet pripeljala na Luno. Tako je nastala misija Artemis, poimenovana po grški boginji, Apolonovi sestri, ki jo poznamo kot boginjo lova in Lune. Med cilji, ki si jih misija Artemis postavlja, je tudi ta, da vzpostavi vesoljsko postajo, ki se bo s prihodnjimi misijami večala, kar bi olajšalo dolgoročno bivanje ljudi na Luni tudi za bodoče misije na Mars.

Celotna misija je razdeljena na pet podmisij in vanjo je vpletenih več vesoljskih organizacij in držav. Prva, t. i. Artemis I, se je že končala z dobrimi rezultati. Za cilj so si postavili izstrelitev rakete brez posadke, ki naj obkroži Luno in se vrne na Zemljo. Kapsula, ki naj bi v naslednjih podmisijah gostila astronavte, se je na Zemljo vrnila uspešno in NASA zagotavlja, da če bi v njej bili ljudje, bi preživeli, saj so vsi varnostni postopki delovali, kar je zelo pomirjujoče. Artemis II bo imela posadko štirih že izbranih astronavtov, ki se že dve leti pripravljajo na ta podvig. Septembra 2025 bodo leteli dlje od kateregakoli drugega človeka, saj bodo tudi oni obkrožili Luno in se nato vrnili na Zemljo. To misijo in vse naslednje so prestavili za približno eno leto, saj NASA želi izboljšati še druge tehnološke podrobnosti. Projekt Artemis se bo uradno končal s podmisijo Artemis V, ko naj bi okoli Lune krožila že vesoljska postaja z več moduli za razne namene. Na Luni naj bi delovalo več astronavtov, ki bodo izvajali razne eksperimente. Med drugim bodo zbirali vzorce kamnin in jih nato poslali na Zemljo za nadaljnje podrobnejše analize.

Mogoče se kdo sprašuje, zakaj se nismo na Luno vrnili še po letu 1972, če smo tega bili zmožni že tedaj. Za to je krivo več dejstev. Po koncu vesoljske tekme med velesilama (ZDA in USSR) je Washington drastično zmanjšal financiranje agencije NASA in ni kazal več posebnega zanimanja za raziskovanje vesolja. Pomembno je, da sedaj skušajo projekt Artemis zasnovati dolgoročno in trajnostno. To terja veliko načrtovanja ter vizijo človeške prisotnosti in delovanja v vesolju. Sedanji načrti so zamišljeni tako, da je varnost ljudi na prvem mestu. Zanalašč uporabljajo novejše tehnologije, za katere vedo, da bodo uporabne tudi v prihodnosti, čeprav so potrebna testiranja. Tak primer so nove vesoljske obleke, ki so lažje in zato bolj primerne za gibanje in življenje na Luni.

Misija Artemis je torej pravi preporod vesoljskega raziskovanja. To bo za razvoj človeštva primerljivo z odkritjem Amerike, mogoče celo važnejše, ker bo človeštvu odprlo nove možnosti bivanja v vesolju. Tega se zelo veselim.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme